DODATNE OBREMENITVE PLAČ IN POKOJNIN NISO ZAGOTOVILO ZA ZAGOTAVLJANJE SOLIDARNE IN BREZSKRBNE STAROSTI

DELI:
20.07.2023, NSi

»Dolgotrajna oskrba je dejstvo in je sistem, ki ga potrebujemo. Že sedaj je dolgotrajna oskrba v Sloveniji na zelo visokem nivoju, predvsem zahvaljujoč vsej stroki in izvajalcem v domovih za starejše, kjer delajo zelo požrtvovalne, predane ekipe. Slovenska družba je starajoča se družba, ki potrebuje urejeno področje dolgotrajne oskrbe z vidika finančne in kadrovske preskrbljenosti.  V času mojega mandata na ministrstvu za delo nam je uspelo prav to. Konec leta 2021 je bil sprejet zakon o dolgotrajni oskrbi, želeli pa smo ljudem omogočiti, da čim dlje živijo doma. To je bil osnovni cilj našega zakona. Večina prebivalstva želi jesen svojega življenja preživeti doma, do tega imajo pravico in če to želijo, naj se jim to omogoči,« je uvodoma dejal vodja poslanske skupine NSi Janez Cigler Kralj v oddaji Pogovor o na Radiu Ognjišče.

Starostniki morajo po mnenju vodje poslancev imeti možnosti institucionalne ali pa kombinirane oskrbe in dostop do kvalitetnih oziroma najboljših storitev dolgotrajne oskrbe. »Kot nekdanji minister sem lahko kritičen do tega, da je prišlo do zamika izvajanja tega zakona. Eno leto so bili ljudje brez sistemsko urejenih storitev in še bolj kritični smo do tega, da po enem letu nismo dobili obljubljenega »veliko boljšega zakona«. V tem enem letu bi lahko že prejšnji zakon s prvimi projekti preizkusili, novelirali in dobili optimalne rešitve skupaj s civilno družbo, stroko, izvajalci, socialnimi partnerji,« je dejal Janez Cigler Kralj.

K iskanju skupnih rešitev za izboljšanje sistema dolgotrajne oskrbe je pripomoglo tudi dejstvo, da je bila javna razprava izjemno kratka. »Samo pet dni je bilo javne razprave, izključena je bila celotna civilna družba in stroka ter socialni partnerji,« je poudaril Cigler Kralj in dodal: »Nalaga se tudi nova bremena na že tako obremenjena pleča upokojencev. Z novimi prispevki in s samoprispevkom od leta 2028 naprej ne moremo soglašati. Prelagati breme na populacijo, ki je že zdaj preobremenjena z davki in prispevki, je nedopustno.«

Sedanja ekipa se je za financiranje dolgotrajne oskrbe odločila za najlažjo pot, saj želijo vzeti tam, kjer denar najlažje vzameš

Z dodatnimi prispevki iz naslova dolgotrajne oskrbe se bo poleg upokojencev dodatno obremenilo vse plače, kmete in samostojne podjetnike. »Prvi obvezni prispevek je bil uveden pred kratkim. To je nekdanje dopolnilno zdravstveno zavarovanje. Potem bodo upokojenci od pokojnine plačevali tudi drugi obvezni prispevek za dolgotrajno oskrbo. To bo za nekoga, ki prejema zagotovljeno pokojnino, pomenilo 83 evrov na leto, za nekoga, ki prejema povprečno pokojnino. Povprečna pokojnina je trenutno 861 evrov. Prejemnik takšne pokojnine bo na leto plačal kar 103 evre. To niso majhni  zneski. Poleg tega se od leta 2028 uvaja še obremenitev z doplačilom v vrednosti desetih odstotkov vrednosti storitev dolgotrajne oskrbe. In 20 odstotkov tako imenovanih dodatnih storitev, ki jih oskrbovanec krije iz svojega žepa. To pomeni, da nikakor nimamo zagotovljenega pokritega celovitega stroška oskrbe,« je opozoril Cigler Kralj.

Meni, da je čas, da se namesto s politiko ukvarjamo z uporabniško izkušnjo uporabnika dolgotrajne oskrbe. »Dolgotrajna oskrba nekaj stane. Sedanja ekipa se je odločila za najlažjo pot, saj želijo vzeti tam, kjer denar najlažje vzameš. Torej pri teh, ki delajo, iz plač, pri upokojencih, prejemnikih pokojnin in pri teh, ki ustvarjajo dodano vrednost (podjetniki in kmetje). Ta pot je najlažja, a nikakor ne najbolj razvojna in dobra.«

Namesto reform bodo ostali višji davki in prispevki ter dodatne obremenitve

Problem financiranja bi rešili z ohranitvijo dohodninske reforme, ki je bila sprejeta v času prejšnje vlade, v kateri smo sodelovali tudi v NSi. »Verjamemo, da vsak človek zna svoj denar bolje razporejati, kot pa ga zna država. Iz izkušenj iz preteklosti menimo, da ni optimalno dodatno obremeniti pokojnin in plač. Treba je iskati tudi notranje rezerve v sistemih. Kolikor sem spoznal naš ustroj, financiranje, načrtovanje in izvajanje proračunov, imamo veliko notranjih rezerv. Že tu bi lahko dobili nekaj manjkajočega denarja. Sistemski vir obstaja, samo potruditi se je potrebno in ga najti,« je dodal Cigler Kralj.

Zaključil je, da se je v zadnjem letu na žalost veliko dogovarjalo, ampak če ni operativnosti, dogovora in rešitve, potem nismo naredili nič. »Nov zakon je slab. Prinesli in sprejeli so slabši zakon. Obljubljali so široko in obširno javno razpravo. Žal je bila javna razprava samo pet dni, izločena je bila vsa civilna družba, socialni partnerji in vsa stroka. Dobili smo še dva obvezna prispevka in en samoprispevek na zalogo. Občutek imamo, da vsaka napovedana reforma te vlade pomeni nov davek, nov prispevek. Na koncu se pa bojimo, da ne bo nič od reform. Ostali bodo pa višji davki, višji prispevki in višje obremenitve, kar ni prava pot.«

Celoten pogovor lahko poslušate tukaj: https://avdio.ognjisce.si/share/po_2023_07_19

PREBERITE ŠE

PREDLAGAJTE DONIRAJTE VČLANITE SE