ČE IMAMO EVROPSKI SKLAD ZA POPOTRESNO SANACIJO, BI MORALI RAZMIŠLJATI TUDI O EVROPSKEM SKLADU ZA PROTIPOTRESNO OBNOVO STAVB

Odbor za infrastrukturo, okolje in prostor je na nujni seji obravnaval potresno ogroženost stanovanjskih stavb v primeru močnega potresa v Sloveniji.

Poslanec NSi Mihael Prevc je izrazil svoje zadovoljstvo z razpravo, v kateri so svoje raziskave, mnenja in priporočila predstavili številni strokovnjaki gradbene in drugih strok, ki jih to področje najbolj zadeva: »Danes govorimo o izredno aktualni temi in zelo široki problematiki, ki je ni mogoče razrešiti čez noč. K razpravi nas je spodbudil potres v Petrinji na Hrvaškem. Na enem mestu smo zbrali strokovnjake s tega področja, ki so najbolj pristojni, da o tej temi razpravljajo.«

Izpostavil je, da na potres, kot se je zgodil 29. decembra 2020 v Petrinji, nismo dovolj pripravljeni: »Dejstvo je, da je Slovenija na potresno ogroženem področju. Od strokovnjakov smo slišali, da potres v Sloveniji bo, lahko kmalu, lahko pozneje, lahko je tudi tako močan kot na Hrvaškem. Na tak potres smo gotovo premalo pripravljeni.« Nadaljeval je: »Eden izmed strokovnjakov je povedal, da smo v Ljubljani potres čutili 25-krat slabše in da je bil učinek 25-krat manjši kot v Petrinji. Res si ne predstavljam, kako bi bilo, če bi bil tako močan kot tam.«

Spomnil je na vlogo Zavoda za varstvo kulturne dediščine pri protipotresni obnovi: »Danes smo nekoliko pozabili še na eno stroko, ki pri protipotresni sanaciji igra pomembno vlogo, in sicer Zavod za varstvo kulturne dediščine. Stare zgradbe, za katere dobro vemo, da niso potresno varne, so pogosto kulturno zaščitene. Ko se bo pripravljala sistemska rešitev, bo gotovo treba vključiti tudi njih. Pri obnovi spomenika kulturnega pomena Zavod postavi določene pogoje in smernice, po katerih je treba zgradbo sanirati, lastnik pa dobro ve, da bi bilo vse skupaj bistveno ceneje, če bi zgradbo podrl in zgradil novo, potresno varno.«

Prevc je izpostavil tudi izredno pomemben vidik financ v kontekstu popotresne obnove: »Če imamo evropski sklad za popotresno sanacijo, bi morali razmišljati tudi o evropskem skladu za protipotresno obnovo stavb. Če namreč lastnik resno pristopi k obnovi stavbe, gre tukaj za visoka sredstva.«

Ob koncu je vse prisotne ponovno spomnil na komentar predstavnika Inženirske zbornice Slovenije: »Stroka zna zagotoviti potresno odpornost, potrebuje pa pomoč državnih organov, politike in celotne družbe.«

Poslanci Odbora za infrastrukturo, okolje in prostor so soglasno sprejeli sklep, ki pristojnemu ministrstvu predlaga, da celostno in na podlagi dognanj stroke pristopi k reševanju problematike, pripravi resolucijo o programu protipotresne sanacije potresno ogroženih objektov in ga do konca leta 2021 predstavi v Državnem zboru.