»Že dalj časa lahko spremljamo težave pri zagotavljanju ustreznih bivanjskih razmer v slovenskih zaporih, ki so pomembne tako za spoštovanje dostojanstva priprtih in zaprtih oseb, kot tudi za zagotavljanje varnosti ter delovnih pogojev zaposlenih. Zanima me, kolikšna je zasedenost kapacitet v slovenskih zaporih? Kolikšno je število vseh zapornikov v posameznih zavodih in koliko zapornikov lahko vsaj zavod sprejme? In, ali držijo navedbe nekaterih medijev, da so nekateri zapori tako natrpani, da zaporniki v njih nimajo postelj in da spijo na žimnicah na tleh?« je ministrico za pravosodje vprašal poslanec Blaž Pavlin.
Zanimalo ga je tudi, ali Slovenija na tem področju izpolnjuje standarde Evropske unije, in zakaj od 2. septembra, letošnjega leta, na spletu ni več mogoče dobiti podatkov o strukturi zapornikov in pripornikov.
Izpostavil je, da so poslanci na zadnji seji Odbora za notranjo politiko, javno upravo in lokalno samoupravo od predstavnikov Ministrstva za notranje zadeve in policije izvedeli, da se je število kaznivih dejanj prepovedanega prehajanja meje oziroma ozemlja države v obdobju od januarja do oktobra 2019 povečala v primerjavi z lanskim letom za 71 %. Najbolj pri tem so se, kar za 582 %, povečala kazniva dejanja tihotapljenje v okviru kriminalnih združb.
»Po navedbah Ministrstva za notranje zadeve gre tukaj predvsem za tuje državljane, ki imajo status urejen v državah Evropske unije. Zanima me, če ste mogoče na Ministrstvu za pravosodje razmišljali tudi o tem, da bi po izgonu oziroma hitrejšemu vračanju priprtih tujcev v matične države?« je še želel vedeti poslanec NSi.