BITI SKUPAJ Z OTROKOM V BOLNIŠNICI NI PRIVILEGIJ, AMPAK NUJA

Nova Slovenija je skupaj s koalicijo vložila amandmaje k noveli zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, s katerimi je predlagala trajno ureditev sobivanja staršev z bolnimi otroki v bolnišnicah in zdraviliščih do vključno 14. leta. Šesti protikoronski paket je podoben ukrep predvidel zgolj začasno do konca leta 2021.

Poslanka Iva Dimic je uvodoma dejala: »Predlog, ki smo ga uveljavili v PKP6, je staršem in otrokom prinesel olajšanje.«

Vloženi amandmaji ukrep iz PKP6 še nekoliko nadgrajujejo. Predvidevajo namreč sobivanje enega od staršev ali skrbnikov v zdravstvenem zavodu ali zdravilišču z bolnim otrokom do vključno 14. leta starosti. V primeru težje okvare ali poškodbe možganov ali hrbtenjače, pri kateri je potrebno usposabljanje za poznejšo medicinsko rehabilitacijo na domu, ali v primeru kronične bolezni ali okvare v času usposabljanja za poznejšo medicinsko rehabilitacijo na domu ali v primeru zdravljenja težkega zdravstvenega stanja pa bo po predlogu možno sobivanje z bolnim otrokom do 18. leta starosti oziroma dokler traja roditeljska pravica. Ne glede na starost pa se določa možnost sobivanja z osebo s posebnimi potrebami, ki potrebuje 24-urno nego in oskrbo, oziroma z osebo s statusom po zakonu, ki ureja socialno vključevanje invalidov.

Iva Dimic je ob tem povedala: »Biti skupaj z otrokom v bolnišnici ni privilegij, ampak nuja. Otroku namreč pomaga, da se s pomočjo starša, ki mu stoji ob strani, lažje spopada z boleznijo, ki terja, da je dlje časa nameščen v bolnišnici. Ne razumite me narobe, zdravniki in medicinske sestre zelo dobro opravljajo svoje delo, ampak toplina starša in njegovo spremljanje je vseeno nekaj posebnega.«

Predstavila je zaplete, do katerih je prihajalo v sedanji ureditvi: »Do zdaj staršem ni pripadalo spremstvo otroka na rehabilitaciji, brez spremstva pa otroka na rehabilitacijo niso sprejeli.«

»V preteklosti so se sredstva za pomoč tem otrokom, če se navežem na Junake tretjega nadstropja, zbirala donacijsko, starši so sami doplačevali za sobivanje. Namen NSi pa je, da to postane trajen ukrep in da ne bo več treba iskati, zbirati sredstev za tako osnovno pravico, kot je spremljanje bolnega otroka.«

Pojasnila je še, »da se na pravico do sobivanja veže tudi pravica do bolniškega nadomestila, ki je avtomatična, ni treba čakati na odločbo zdravniške komisije. S tem smo tudi debirokratizirali postopek, ga pospešili.«

Veseli smo, da so bili amandmaji na Odboru za zdravstvo sprejeti s široko, skoraj soglasno podporo tako koalicijskih kot opozicijskih poslancev. Preden spremenjeni zakon začne veljati, pa ga morajo poslanci potrditi še na plenarnem zasedanju državnega zbora.