Bančni kriminal in nepopolno soočanje z njim sta ustvarila občutek neenakosti med ljudmi

DELITE TA
PRISPEVEK
26.04.2018, NSi

Državni zbor je na izredni seji obravnaval poročilo parlamentarne preiskovalne komisije, ki preiskuje bančno luknjo. Vodja poslanske skupine NSi Jožef Horvat je opozoril na veliko razsežnost problema neučinkovitega soočanja z bančnim kriminalom: »Posebej žalostno pri vsem tem pa je, da so kazniva dejanja bančnega kriminala ter nepopolno soočanje z njihovimi posledicami v slovenski družbi ustvarila občutek neenakosti ter nezaupanja v državne mehanizme.«

Pogosto se zdi, da je izid na sodišču bolj odvisen od moči in vpliva, kot od pravil in zakona. To se odraža tudi v velikem nezaupanju državljanov v pravosodje. Ena od naših prioritet je končno ustvariti državo, kjer pravila in zakoni veljajo za vse enako: tako za povprečnega državljana kot za bankirja.

Slovenski davkoplačevalci so upravičeno jezni, ko s svojimi davki krpajo milijardne luknje, ki so jih v proračunu izkopale neodgovorne osebe v bankah. Jožef Horvat je ob tem izpostavil enega od glavnih vzrokov za bančno luknjo: »Veliko problemov, ki jih je obravnavala ta preiskovalna komisija, izhaja prav iz državnega lastništva bank, zato je danes pomembno spregovoriti tudi o tem.« Jožef Horvat se je ob tem ponovno zavzel za prodajo NLB.

Vodja poslanske skupine NSi je spomnil na sklep, ki od vlade zahteva ustanovitev specializiranega sodišča za bančni kriminal: »Državni zbor je s 74 glasovi soglasno zahteval ustanovitev specializiranega sodišča za bančni kriminal. Ker tega ni uresničila vlada, smo zakon pripravili v NSi. Vlada pa ni zbrala toliko poguma, da bi zakon podprla.«

V Novi Sloveniji bomo s predlogom zakona, ki uresničuje sklep preiskovalne komisije in ustanavlja specializirane sodne oddelke za obravnavo bančnega kriminala, vztrajali tudi v prihodnosti.