Naša avtentična razlaga sprejeta, da se primeri Janković in farmacevtka ne bi več dogajali

DELITE TA
PRISPEVEK
22.11.2017, NSi

V praksi in v strokovni javnosti so se pojavila vprašanja o razlagi četrtega odstavka 153. člena in drugega odstavka 154. člena Zakona o kazenskem postopku. Gre za člena, po katerih je bil primer Janković in farmacevtka zavržen. Prav zaradi tega, da se to ne bi več dogajalo, je NSi v zakonodajni proces poslala predlog za avtentično razlago omenjenih členov. Ta je bila na včerajšnji seji državnega zbora s 42 glasovi za tudi sprejeta.

Vprašanje je bilo, ali mora državni tožilec gradivo, zbrano z nekaterimi prikritimi preiskovalnimi ukrepi, v primeru, da v dveh letih po koncu izvajanja teh ukrepov ne vloži zahteve za preiskavo obtožnice oziroma obtožnega predloga, uničiti. Po sedaj uveljavljeni praksi temu ni bilo tako, saj je bilo mogoče tovrstne dokaze v postopku uporabiti tudi v primeru, če je državni tožilec zahtevo za preiskavo ali obtožnico vložil v času po preteku dveh let. Po nekaterih novih razlagah, tako v praksi kot v delu strokovne javnosti, pa je rok dveh let prekluzivne narave.

Dovolj imamo dvojnih meril, prikrojenih razlag ter zastaranj sodnih procesov

»Žalostno pri vsej tej stvari je, da sodstvo in policija že imata zbrane dokaze proti kriminalcem, a jih v dveh letih potem ne uporabi, primer pa na koncu pade,« je na seji DZ povedal vodja poslanske skupine NSi Matej Tonin.

Zaradi vseh omenjenih dejstev smo v NSi poslali predlog za avtentično razlago. »Dovolj imamo dvojnih meril, prikrojenih razlag ter zastaranj različnih sodnih procesov. Želimo si jasnih zakonov, ki bodo veljali za vse enako, ne glede na denar in vpliv. In to je tisti prvi pogoj za pravičnost. Prav primer Zorana Jankovića ustvarja vtis, da te pravičnosti ni. Težko je razumeti, da je v vseh prejšnjih primerih sodišče dokaze upoštevalo tudi po preteku dvoletnega roka, v primeru Zorana Jankovića pa so te dokaze uničili in seveda se zato tukaj jasno vzpostavlja videz dvojnih meril,« je poudaril poslanec NSi.

Avtentična razlaga zagotavlja element pravičnosti

»Pri tej avtentični razlagi gre za zagotavljanje zlasti elementa pravičnosti, kajti državljanke in državljani v tej državi mnogokrat dobivajo občutek, tudi zaradi tega primera, da se politika ne pobriga dovolj za pravično domovino oz. za bolj pravično državo,« je razlog za avtentično razlago razložil poslanec NSi Jernej Vrtovec.

Na primeru kaznivega dejanja umora je na primeru pokazal, kaj se sedaj lahko dogaja. “S prisluhi bi preiskovalni organi lahko pridobili posnetek, na katerem je posneto jasno in nedvoumno priznanje storilca, da je storil kaznivo dejanje umora. Težava bi bila le v tem, da ne bi vedeli, čigav glas je na posnetku. Ampak glejte, čez tri leta pa bi preiskovalne organe nova odkritja ali pa nova tehnologija pripeljala do ugotovitve kdo je ta storilec. In kljub temu, da bi imeli posneto priznanje umora, tega dokaza ne bi bilo mogoče uporabiti, ampak bi ga bilo treba v skladu z novo razlago uničiti. V NSi zaradi tega državljane popolnoma razumemo, da po takih zgodbah in nenadnih spremembah ne zaupajo v pravosodni sistem ter v državne institucije na splošno,« je bil jasen poslanec NSi.

Besedilo avtentične razlage

V NSi predlagamo, da se torej sprejme avtentično razlago z naslednjim besedilom: »Določbo četrtega odstavka 153. člena in drugega odstavka 154. člena Zakona o kazenskem postopku je treba razumeti tako, da je rok dveh let po koncu izvajanja ukrepov instrukcijski rok. Če je glede na aktivnosti državnega tožilstva v tem obdobju jasno, da namerava nadaljevati kazenski pregon, se lahko pregon, se lahko pridobljeno gradivo iz četrtega odstavka 153. člena oziroma drugega odstavka 154. člena v postopku porabi kot dokaz tudi, če je zahteva za preiskavo ali obtožnica oziroma obtožni predlog vložen po poteku roka dveh let od konca izvajanja ukrepov iz 149.a člena prvega odstavka 149.b, 150., 151., 155., 155.a in 156. člena.«