Anton Tomažič: O slovenski medijski krajini

Škoda bi bilo, če bi šla kar hitro in brez zadostne pozornosti v pozabo zanimiva »študija«, katero je o slovenski »medijski krajini« za spletni portal Siol naredil Žiga Turk (povezava).

Za razumevanje študije je seveda potrebno najprej videti rezultate ankete na spodnji sliki.

Kljub morebitnim pomislekom o premajhni profesionalnosti (brez »FDV«) je avtorju kar treba zaupati verodostojnost in nevtralnost zaradi metodološke jasnosti in kar 737 zbranih odgovorov.

Že na prvi pogled vidimo, da je slovenska medijska krajina sodeč po zgoraj vidnih rezultatih neuravnotežena. Če bi bili simbolični krogci, ki označujejo posamezne medije, v sorazmerni velikosti s številom bralcev oziroma gledalcev, bi bilo še bolj očitno, da v Sloveniji povsem prevladujejo levi mediji. Tako kot politika nosi svoj del odgovornosti za razmere v državi, imajo svoj del odgovornosti tudi mediji. In potem seveda tudi ni čudno, da se vsaka štiri leta ponavljajo volitve, ki nas ne (pri)peljejo nikamor.

Zelo zanimiva je tudi oblika krivulje, saj dokazuje, da so najkvalitetnejši mediji tisti, ki so na sredini ali v bližini politične usmerjenosti. Tako kot v podobni raziskavi ameriškega medijskega prostora, se pokaže, da izrazito enostransko politizirani (sponzorirani) mediji ne morejo doseči največje kvalitete. Nasprotno: čimbolj »politični« so mediji, tem nižje uporabniki ocenjujejo njihovo kvaliteto.

Sicer so pohvalna dosedanja in že kar dolgoletna prizadevanja naše desne javnosti in politike, da bi se uravnovesil medijski prostor v Sloveniji in da bi naša barka tudi bolje zaplula v prihodnost, če bi se zravnala od prehude nagnjenosti na levo, vendar kakšnih večjih uspehov ni bilo, posebno še, če so imeli poskusi preveč strankarskih ozadij. Začelo se je že s (prvo!) Demokracijo, nadaljevalo s Slovencem in sedaj z Novo24TV. Želje po kakšnem kvalitetnem desno usmerjenem dnevniku pa še vedno ostajajo le želje.

Sicer moram kot udeleženec v politiki slovenske pomladi izrecno pohvaliti tako Demokracijo kot Slovenca, ker sta imela v tistem času zelo pozitivno vlogo, saj sta že s svojim obstojem preprečila povsem enostransko obveščanje. Ker je sedanja multi-medijska krajina dosti bogatejša in kljub vsemu odprtejša, pa si bodo lahko morebitni novi igralci izborili solidno mesto le in samo s kvaliteto.

Vsaka resna stranka (tako tudi Nova Slovenija) ima kakšno svoje glasilo in prav je tako, saj s tem predvsem tudi komunicira s svojimi člani in simpatizerji. Povsem iluzorno pa je pričakovati, da bi se širše in na dolgi rok uveljavil kakšen nov medij, ki bi bil pod (pre)velikim vplivom ene same stranke. Izbor tem in način podajanja (premalo nasprotujočih si komentarjev) nikakor ne bo pritegnil širšega kroga »uporabnikov«, pa če bo še tako všečen (ali prav zato) gorečim privržencem lastnikov v ozadju.

Morda bi bilo bolj realno doseči kakšen nov alternativen, vendar kvaliteten medij s pomočjo kakšnega (velikega in uglednega) tujega lastnika? Ni slučano, da so po kvaliteti na vrhu slovenske medijske krajine – Finance s švedskimi lastniki.

Naj dodam še eno ugotovitev, ki pa ne izhaja iz obravnavane ankete. Zelo kontraproduktivno je, kadar se politiki pretirano pritožujejo (ali pozivajo k bojkotu, neplačevanju naročnine itd.) ali celo žalijo novinarje – zaradi po njihovem mnenju neobjektivnega poročanja medijev. S tem samo še bolj odvračajo užaljene avtorje prispevkov. Čeprav s takšnim načinom dela po drugi strani dostikrat navdušijo svoje »vernike«, pa kljub vsemu nikakor ne pridobijo novih privržencev, v užaljenih novinarjih pa samo še povečajo antipatijo do njih in do njihovih strank. V zadnjem času lahko vidimo veliko takih primerov, tako v tujini, kot tudi doma.