Anton Kokalj razpravljal na odboru DZ RS za kulturo, šolstvo, šport in mladino.

            V imenu civilne družbe in v imenu staršev bi želel ob tem 1. členu, če dovolite, izraziti stališče tudi mogoče z ostalo vsebino, da ne bi potem se še oglašal, če dovolite gospa predsednica. Namreč, ravno sedaj, ko je gospod predhodnik omenil vlogo staršev, treba je ugotoviti, da je šolski sistem predvsem sistem osnovne šole glede vpliva staršev praktično hermetično zaprt sistem. Starši pri oblikovanju obveznih vsebin pedagoškega programa nimajo nobenega vpliva in starši imajo edini vpliv v svetih šol, ki pa vemo, da glede vsebine odloča lahko samo še v nadstandardu in sedaj s to novelo se relativno zmanjšuje še ta pravica. Jaz bi rad opozoril na to, da res je absolutno število zastopnikov staršev v svetih ne spreminja, vendar se spreminja relativno število, kar pa pomeni, da se zmanjšujejo pridobljene pravice, zmanjšujejo se pravice tako pri soodločanju, vemo, da nadstandard, ki zadeva po finančni plati predvsem ustanovitelja in starše v sedaj po tej noveli, če bo sprejeta, seveda pomeni manjši vpliv in manjšo moč in praktično večjo možnost izsiljevanja ali pa postavljanja želja izvajalca. Starši menimo, da v vsakem primeru je šolski sistem namenjen otrokom in staršem, v drugi vrsti pa zaposlenim in menimo, da ta novela predstavlja pravzaprav spremembo v institucionalnem in finančnem okviru, se pravi ima izjemno politično konotacijo. Zato se čudimo, da minister hkrati, ko sklicuje in smo bili te pobude veseli, razprave o tem kakšno naj bi bilo naše šolstvo jutri, danes prihaja s spremembo po hitrem postopku, ki na novo postavlja okvire v okviru bo možnost sploh delovati in jih poslabšuje z vidika pravic tako ustavnih kot z vidika pravic, ki so zapisane v temeljni listini o človekovih pravicah in tu starši ne smemo molčati.

            Mislimo, da ta novela vnaša naslednje konflikte, vnaša nov konflikt med zaposlenimi in starši glede sestave svetov, med državo in ustanoviteljicami, kar smo slišali iz mnenj obeh reprezentativnih združenj, nobeno reprezentativno združenje se ne strinja s spremembo sestave, se pravi vnaša konflikt,  se pravi vnaša politični nemir v situacijo, ki je bila očitno dobra in v javnosti ni bilo slišati, da bi bila sedanja sestava problematična, to je samo politična ocena gospoda ministra, in vnaša tudi konflikt med javno in tako imenovano zasebno šolstvo, ki ga pa starši razumemo kot javno šolstvo s koncesijo. In menimo, da diskriminatorna obravnava financiranja tako imenovanega zasebnega šolstva, kjer je obvezni program predpisan s strani države, pomeni manjši delež financiranja samo zato, ker se uveljavlja ustavna pravica izbire izvajalca tega programa, gre pa za isti program, za isto zahtevo in s pričo tega je to po naši oceni zelo, zelo problematično z vidika pravic staršev in otrok.

            Mogoče bi samo še to v zvezi z avtonomijo šolskega prostora. Mi bi si želeli, da bi ta novela vsebovala odpravo nekonsistentnosti sistema financiranja, recimo v osnovni šoli je zanimivo, da se sofinancira neobvezne vsebine, ne financira pa se v celoti obvezne vsebine, kar v bistvu narekuje Ustava v svojem, ne bom vedel sedaj kateri člen, kjer je eksplicitno navedeno, da so obvezne vsebine financirane iz javnih sredstev. In mi vsekakor pričakujemo, da bi se vsaka novela približevala večjim pravicam, ki so zagotovljene z Ustavo in ne manjšim. Tudi dikcija ogrožanja javnih šol z zasebnimi je popolnoma nedoločljiv pojem in zelo politična dikcija, ki se lahko pa v resnici potem politično zlorablja. Menimo, da je reševanje tega problema dejansko reševanje, pa bom rekel, napad na komarja z macolo. Namreč, v zasebnih šolah je danes manj kot 1% otrok in te šole dejansko ne ogrožajo po nobeni plati javnih šol, k večjemu s svojo konkurenčnostjo lahko pomenijo nek dodatek h kvaliteti, hkrati je pa to pravzaprav brezplačen eksperiment za državo, kjer lahko testirajo v zasebnih šolah nove pristope, boljše pristope in jih potem uvaja v javne šole. Bom še kot oče štirih otrok, dva otroka imam v zasebni in dva otroka v javni šoli. Kaj je razlika, če vam čisto odkrito povem razlika je, da pri zasebni šoli veš koliko te bo ta šola stala v naprej, ker z dodatkom, ki ga doplačaš vanj je vključeno vse kaj se dogaja tudi neobvezne zadeve, pri javni šoli pa pravzaprav ne veš koliko te bo ta šola čez leto stala. Tu mislim, da je področje, ki bi ga moralo ministrstvo urediti in narediti zadevo finančno transparentno. V končni fazi človek lahko ugotovi, da je zasebna šola cenejša in boljša kot pa javna šola v teh razmerah, ki sedaj vladajo. Zato bi s strani staršev prosil gospoda ministra, da razmisli, če je res čas za to spremembo sedaj, če ne bi počakali, da se razprava, ki se je po naši oceni kvalitetno začela v zvezi s spremembami v šolstvu tudi sam sem se udeležil, če ne bi počakali, da se institucionalni okvir določi na koncu, ko bo znana sprememba vsebine. Mislimo, da bi bilo to boljše in da bi vnašalo več pozitivne energije in manj konfliktne situacije. To s strani družinske pobude in pobude za šolo po meri človeka. Hvala lepa, predsednica, da sem lahko dobil besedo.

            PREDSEDNICA MAG. MAJDA POTRATA: Hvala tudi vam, gospod Anton Kokalj, ampak glede na to, da ste bili poslanec dobro veste, da ste presegli razpravo k 1. členu v okviru druge obravnave, vi ste to napovedali, ampak jaz bi vse naslednje razpravljavce prosila, da se držijo načina obravnave kot je predpisan po Poslovniku in da se javljate k besedi in se izrekate ta hip o 1. členu predlaganega zakona. Želela bi vam pa, gospod Kokalj, replicirati samo v tistem delu, ko ste govorili o hitrem postopku, to ni nujni postopek. Zakon se sprejema po skrajšanem postopku in napovedane so tudi celovitejše spremembe zakona, tako da to bo pa druga zgodba. Repliko pa želi tudi gospod Franco Juri. Izvolite.