Ali bo Prekmurju odvzeta tudi državna proslava?
Danes že četrtič v samostojni Sloveniji praznujemo praznik, ki je posvečen spominu na izjemne zgodovinske dogodke, ki so privedli do združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom. Pobudnik tega praznika je bila v letu 2005 Nova Slovenija, sprejem v Državnem zboru pa so poleg vladnih strank odločno podprli tudi takratni pomurski opozicijski poslanci. Žal praznično vzdušje grenijo razmišljanja nekaterih ”rodoljubnih” politikov (tudi lokalnih), ki se že nekaj časa ukvarjajo z ukinitvijo tovrstnih praznovanj. Seveda v imenu recesije in globalne gospodarske krize. To je pa res ”vzorčni primer politične neumnosti”, kot pravi scenarist državne proslave v Beltincih Feri Lainšček. Svojevrstno sporočilo slovenski in predvsem prekmurski javnosti je dala rekordno skromna udeležba Pahorjeve ministrske ekipe na letošnji državni proslavi v Beltincih, prav tako sta bila navzoča samo dva koalicijska poslanca. Prekmurci pa so se že navadili na konstantno odsotnost skoraj dosmrtnega ”Pomurca leta”, ki se mu državne proslave njegovih rojakov ne zdijo vredne njegove prisotnosti.
Samo od nas samih, državljank in državljanov države Slovenije, bo odvisno, ali bodo državni prazniki dobili svoje mesto v ljudski zavesti ali spominu. Namen praznikov je namreč, da nenehno vzdržujejo človekovo zavest, njegovo pripadnost, njegovo identifikacijo z nečim, npr. s kulturno identiteto, zgodovino, religijo, državo ali narodom.
Združitev prekmurskih Slovencev z matičnim narodom je nacionalni praznik in nacionalnim praznikom se pač ne moremo in ne smemo izogniti, dokler imamo nacionalno državo in obstajamo kot narod.
Praznično razmišljanje o dogodkih, ki jim je praznik posvečen, privedejo do navdušujoče ugotovitve, da je pridobitev za slovenski narod ena redkih svetlih točk takratnih dogodkov. Slovenci smo v zgodovini v glavnem izgubljali. Nikoli nismo resnično dojeli izjemnega pomena pridobitve priključitve prekmurskih Slovencev, ki so bili v okviru ogrske države tisočletje njena nepomembna manjšina, znana kot Vendi, nikoli kot Slovenci, ki pa je iz lastne notranje sile ostala zvesta slovenstvu. To je eden čudežev slovenske zgodovine in je pomemben razlog za navdušeno praznovanje.
Tega čudeža gotovo ne bi bilo, če ne bi v ključnih zgodovinskih trenutkih pomembno poslanstvo z vso srčnostjo opravljali slovenski rodoljubi, ki so ljubezen do slovenskega jezika in do matičnega naroda sejali med prekmurskimi Slovenci. Kdaj se bo slovenska država dostojno poklonila dr. Matiji Slaviču, Jožefu Kleklu st. in drugim narodnim buditeljem v tem delu Slovenije?
Nova Slovenija pozdravlja gostoljubnost beltinskih občanov, ki so sami in brezplačno poskrbeli za pogostitev po državni proslavi v Beltincih. Pričakujemo, da bo to ostal model pogostitev na vseh prihodnjih državnih proslavah. Seveda ne vedno v realizaciji Prekmurcev, ampak v realizaciji okolja, kjer se bo državna proslava odvijala.
Slavnostni govornik na državni proslavi v Beltincih dr. Pavle Gantar je Prekmurcem dopovedoval, da morajo rešitve za svojo perspektivo iskati sami. Obljubil je, da država pri iskanju rešitev iz dramatične situacije v Prekmurju ne bo stala križem rok.
V Novi Sloveniji žal tem obljubam ne moremo verjeti, saj se dnevno soočamo z ravno obratnim vedenjem najodgovornejših v državi. Vedno bolj se namreč zdi, da bo Murina zgodba tekla po pogubnem TAM-ovem scenariju. Gantarjevo razmišljanje v slavnostnem govoru o robu kot geometrijskem pojmu pa Prekmurci razumejo povsem drugače: da ostajajo namreč robi (sužnji) na robu (države).