Aleš Hojs: Supervizor tudi za podjetja v državni lasti

Dobro se še spominjamo napovedi
predsednika protikorupcijske komisije Gorana Klemenčiča ob začetku delovanja
aplikacije Supervizor, da bo ta pomagala ujeti tiste, ki so nam ugrabili
državo. Žal se to po dveh letih še vedno ni zgodilo. Celo več. Država je vedno
bolj obubožana, javni sektor vedno bolj zateguje pas, kdo je tisti, ki nam je
ukradel državo, pa še vedno ne vemo.

Seveda ne gre kritizirati uvedbe Supervizorja, a je
vseeno potrebno poudariti, da je z njim zajet le majhen del tega, kar bi
državljani morali vedeti. Še vedno ni urejena zakonska podlaga, ki bi tudi
odvetnikom, zasebnim zdravnikom, svobodnim kulturnim delavcem (tudi novinarjem,
če imajo ta status) in še nekaterim nalagala obvezo, da svoje poslovanje
razkrijejo AJPEsu (tako kot to mora storiti množica pravnih subjektov, tudi
samostojni podjetniki – obrtniki, frizerji itd.). Še bolj kot to pa je
nerazumljivo, da je nemogoče izvedeti, kdo, kdaj in koliko posluje z državnimi
podjetji. Razkritje teh podatkov je zavarovano s »poslovno skrivnostjo«,
posameznimi členi zakona o gospodarskih družbah in drugimi pravnimi ovirami, ki
zagotavljajo, da je poslovanje in transparentnost teh družb  lahko v rokah
peščice.

Ob sprejemanju novele zakona o slovenskem državnem
holdingu je Nova Slovenija kar nekaj časa iskala možnost, kako v zakonsko
novelacijo vključiti dikcijo, ki bi kljub zgoraj naštetim oviram omogočila
razkritje poslovanja državnih družb. Seveda ne gre le za razkritje poslovanja,
ampak za orodje, ki bi vodstvom teh družb in njihovim nadzornikom (torej
tistim, ki v našem imenu vodijo in nadzirajo poslovanje), omogočilo ekonomsko
učinkovitejše, nekoruptivno in transparentno odločanje. Ekipa strokovnjakov in
poslanska skupina so pripravili enostaven, pravno konsistenten in po naši oceni
izjemno učinkovit inštrument. Zadevo
smo »obrnili na glavo« in se namesto s poročanjem državnih družb, odločili za
poročanje subjektov, ki z državnimi družbami poslujejo. S tem smo želeli
te subjekte najprej izenačiti z množico tistih funkcionarjev ter drugih delavcev
na državni in lokalni ravni, ki poleg premoženjskega stanja poročajo o
konfliktih interesov oz. nezdružljivosti njihovega dela in poslovanji
podjetij,  ki poslujejo z družbami v državni ali lokalni lasti. Obenem smo
z amandmajem želeli dopustiti povsem svobodno podjetniško odločitev – ali
želijo take družbe še naprej poslovati z državnimi podjetji in bodo dolžne
poslovanje razkriti ali pa se bodo raje kot da razkrijejo svoje poslovanje
odločile, da z državnimi družbami ne bodo več poslovale! Jasno in transparentno.

Ob sprejemanju amandmaja je razprava v državnem zboru
jasno pokazala, da ni strokovnih argumentov za nesprejetje amandmaja. Ker ni
bilo strokovnih, pa so bili toliko močnejši politični in milo rečeno tudi
plenilski argumenti. Koalicija vsekakor ne želi, da državljani vemo, kako se
naš denar, ki ga v družbe vplačujemo kot zavarovalne premije, uporabniki avtocest, odplačevali kreditov
državnih bank ali kot zgolj uporabniki električne energije in komunalnih
storitev, porablja. Ne želi, da vemo, komu so namenjeni milijoni in
milijoni za medijsko oglaševanje, odvetniške storitve, piar službo in še
množico drugih plenilskih storitev. Koalicija se je odločila, da Slovenija med
vsemi svetovnimi državami ostane na prvem mestu po koruptivnosti, da bo še
naprej podpirala tiste, ki z našim denarjem polnijo lastne žep , predvsem pa da
počasi spoznavamo, kje je bistvo ohranjanja statusa qou (ali demokratičnega
socializma).

Zanimivo, da se nihče od tistih, ki
so najpogostejše zelo glasni varuhi pravičnosti, poštenosti, transparentnosti
in drugačnih novih standardov, ob zavrnitvi našega amandmaja ni oglasil. Celo
gospod Klemenčič in gospod Praprotnik ne!

Aleš Hojs
podpredsednik NSi