Aleksander Reberšek: Z zakonom o množičnem vrednotenju želi vlada še bolj potlačiti slovenskega kmeta

DELITE TA
PRISPEVEK
14.11.2019, NSi

»Tisto kar ta vlada želi, je umetno dvigniti ceno kmetijskih in gozdnih zemljišč, da bo lahko pobrala več davka na nepremičnine. S tem se bo omogočilo bajne zaslužke različnim špekulantom, ki bodo zemljišča prodajali. S tem pa boste uničili slovenskega kmeta in izpraznili podeželje,« je povedal Aleksander Reberšek na današnji nujni seji parlamentarnih odborov.

Povedal je, da se vlada kot kaže zelo trudi greniti življenje slovenskemu kmetu in za razliko od drugih področij je vlada na tem področju relativno uspešna. »Dejstvo je, da je v zadnjih 10-ih letih kmetijska politika pod ministrovanjem SD-ja in Židana naredila veliko škode Slovenskemu podeželju in kmetom. Kmetje so zgarani in komaj preživljajo družine. Gor pa jih drži ljubezen do dela na kmetiji, država pa jih na vse možne načine še dodatno tlači. Bojim se, da je problem v tem, da se od kmeta ne more pobirati denarja tako enostavno kot iz državnih podjetij. Zato mu je treba davke nabit, ga spravit na kant in mu na tak način pobrat še tisto malo kar ima.  Zadaj pa že čakajo nepremičninski mešetarji, ki bodo kmetijsko zemljo pozidali in drago prodali,« je povedal poslanec NSi.

Zakon nerazumno povečuje vrednosti kmetijskih in gozdnih zemljišč

V NSi smo namreč zahtevali nujno sejo parlamentarnega odbora za infrastrukturo, okolje in prostor ter odbora za finance, zaradi številnih anomalij na področju vrednotenja kmetijskih in gozdnih zemljišč. Po našem mnenju gre zlasti za dva sklopa nepravilnosti znotraj zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin.

Prvi je nerazumno povečanje vrednosti kmetijskih in gozdnih zemljišč. Številni lastniki kmetijskih zemljišč so namreč pri vpogledu v javno objavljene modele vrednotenja nepremičnin ugotovili, da so izračunane vrednosti njihovih nepremičnin močno povečale glede na zadnje objavljene podatke. Iz podatkov je razvidno, da so se vrednosti nekaterim zemljiščem povečale tudi za 10-krat.

vir: DZ

Modeli množičnega vrednotenja so zelo pomanjkljivi

»To posledično pomeni, da ko bo država obdavčila nepremičnine, bodo kmetje plačevali višje davke. Modeli vrednotenja za kmetijska in gozdna zemljišča so pomanjkljivi. Predvsem opozarjamo na gozdna zemljišča, kjer želimo da se upošteva tudi nekatere specifike, ki bistveno vplivajo na ocenjeno vrednost, se pravi oddaljenost od centrov mest, boniteta, dostopnost, lesna zaloga, spravilna razdalja. Če povem po domače: Gozd ne more biti enak gozdu, ali imaš breg ali ravninski gozd, ali imaš v gozdu same smreke ali prazen gozd ali pa v gozdu bukev, hrast, ali imaš lubadarja v gozdu… Prav tako velja tudi pri travniku, saj ni isto ali imaš travniku visoko v hribih ali samo naslonjenega v hrib ali pa imaš travnik na ravnem..,« je bil jasen Aleksander Reberšek.

Opozoril je na problem vrednotenja gozda v Posočju, ki je težko dostopen, a še vedno višje ocenjen kot gozd na Dolenjskem, ki je lahko dostopen. »Z vsakokratno finančno perspektivo se je razlika med hribovskimi kmetijami in ravninskimi povečevala in Kako je mogoče, da so prekmurske njive nižje vrednosti kot Tolminsko – Bovške? Kdor je to pripravil, očitno ni bil nikoli na Bovškem ali v Prekmurju. Mislim, da bo treba iz Ljubljane na slovensko podeželje! Žalosti me, da Politika, ki smo ji priča, ne razume življenja na podeželju,« je dejal poslanec NSi.

Država želi iz kmetov narediti »administrativne« bogataše

Drugi sklop anomalij pa je pri vrednotenju kmetijskih in gozdnih zemljišč po namenski rabi. Zakon o množičnem vrednotenju namreč določa, da se nepremičnine vrednotijo glede na njihovo najgospodarnejšo rabo, ki je za kmetijska in gozdna zemljišča namenska in ne dejanska raba. Problem nastane, ker so občine v prostorskih aktih mimo volje lastnikov zemljišč spreminjale namembnost določenih kmetijskih in gozdnih zemljišč. Čeprav se zemljišče dejansko uporablja za kmetovanje in s tem preživetje njegovih lastnikov, se kot posplošena tržna vrednost uporablja namenska raba Posledično je tudi vrednost zemljišča, ki bo predstavljala osnovo za obračun morebitnih davkov, mnogo višja.

»V NSi želimo da vrednotimo nepremičnine po dejanski rabi. Kmet naj torej plača davek, kot da je njegova parcela travnik, ne pa kot da je stavbno zemljišče. Naj se že zdaj to upošteva,« je opozoril Aleksander Reberšek. Dodal je, da država želi iz kmetov narediti administrativne bogataše. »Oni imajo zemljo, ta zemlja pa ni premoženje, ampak je osnovno sredstvo. Oni od te zemlje živijo in seveda trdo delajo, da jo obdelujejo. Oni skrbijo za obdelanost slovenske kulturne krajine. Levica bi mogoče rekla da prisilno delajo, brez dodatka za delovno aktivnost. Če pa grejo gledat na portal množičnega vrednotenja, pa bodo videli da so milijonarji. Kar seveda ni res. Kmetijska zemljišča ne morejo biti ovrednotena kot luksuzna zemljišča, ker potem pomeni da bodo kmetje delali samo še za davke. Očitno je to interes naše vlade. Uničit slovenskega kmeta. Drugače si to ne morem razlagat!« je bila jasen poslanec NSi.