ALEKSANDER REBERŠEK: LJUDEM NE SMEMO ŠE DODATNO JEMATI IZ ŽEPOV

»Ministrstvo za solidarno prihodnost je pripravilo nov, nesolidaren Zakon o dolgotrajni oskrbi. Ta bo dodatno obremenil vse, delojemalce, delodajalce, kmete, samostojne podjetnike. Izpuščeni niso niti upokojenci,« je ob obravnavi novega Zakona o dolgotrajni oskrbi na odboru za delo izpostavil Aleksander Reberšek.

»Vlada Roberta Goloba uvaja nov obvezni socialni prispevek: 1 % za zaposlene, 1 % za delodajalce, 1 % za upokojence, 2 % za samostojne podjetnike in kmete. Že sedaj so naše plače nadpovprečno obremenjene, sedaj hoče vlada ljudem vzeti še več. Komu v Sloveniji se bo sploh še splačalo delati?«

Reberšek je pojasnil, da v NSi predlaganemu novemu Zakonu o dolgotrajni oskrbi nasprotujemo predvsem iz treh razlogov – ker dodatno obremenjuje plače, ker vstopne točke z ZZZS prenaša na centre za socialno delo in ker močno oži nabor izvajalcev dolgotrajne oskrbe.

»V času prejšnje vlade je minister Janez Cigler Kralj skupaj s svojo ekipo zagotovil za financiranje dolgotrajne oskrbe raznolike vire. Naš predlog zakona ni predvideval dodatnega obremenjevanja upokojencev, zaposlenih, kmetov in delodajalcev. Naše načelo takrat in danes je: ljudem ne smemo še dodatno jemati iz žepov,« je poudaril poslanec NSi.

»Do sedaj je bila predvidena vstopna točka za dolgotrajno oskrbo na enotah ZZZS. Današnji predlog pa vstopno točko prenaša na centre za socialno delo, kjer so že sedaj preveč obremenjeni, in ne predstavljam si, kako bo to delovalo v praksi. Centri za socialno delo imajo že sedaj veliko zelo raznolikih nalog, zaposleni pa nimajo dovolj časa za dejansko socialno delo z uporabniki, družinami, za delo na terenu, kjer jih najbolj potrebujejo. Sedaj jim nalagate še eno veliko obveznost in novo področje,« je pojasnil Reberšek.

Kot tretji razlog pa je navedel: »V NSi smo razočarani, ker ta vlada v predlogu močno oži nabor izvajalcev dolgotrajne oskrbe. V sedaj veljavnem zakonu namreč lahko dolgotrajno oskrbo izvajajo tudi npr. nosilci dopolnilnih dejavnosti na kmetiji. Seveda če izpolnjujejo kadrovske, prostorske pogoje, standarde za dolgotrajno oskrbo. Na primer na kmetijah bi lahko uredili manjše bivalne enote, v katerih bi nudili dolgotrajno oskrbo starejšim. Ta bi lahko bila veliko bolj prilagojena uporabnikom in bi potekala v okolju, ki je nekaterim starejšim mnogo bližje in prijetnejše kot pa npr. veliki domovi starejših v mestih. Zakaj želite nekaterim starejšim preprečiti, da bi jesen življenja preživljali v okolju, kjer jim je lepo in domače?«

V NSi smo pripravili amandmaje, ki bi odpravili dodatno davčno obremenitev, vstopne točke s centrov za socialno delo prenesli nazaj na enote ZZZS, nabor možnih izvajalcev dolgotrajne oskrbe pa vrnili na obseg, kot je predviden v sedaj veljavnem zakonu. Žal je odbor predlog novega Zakona o dolgotrajni oskrbi sprejel brez naših amandmajev.