9 RESNIC O VLOŽENIH USTAVNIH SPREMEMBAH

DELI:
13.04.2023, NSi

PS

Nova Slovenija je jeseni 2022 javnosti predstavila šest vsebinskih sklopov morebitnih sprememb ustave (predlog 6-ih sprememb si lahko preberete TUKAJ), o katerih smo se pripravljeni pogovarjati. Zavedamo se odgovornosti, da so naši glasovi v sedanjih političnih razmerah ključni za spremembo ustave. Hkrati pa nam sedanja razmerja dajejo tudi veliko moč, saj brez podpore poslancev NSi ustavne spremembe niso mogoče.

Do danes ni bila sprejeta še nobena ustavna sprememba v tem mandatu. Gre za proces, ki teče počasi. Prav je tako. Pred dokončnim glasovanjem se bo Poslanska skupina NSi posvetovala z organi stranke. Skupaj bomo ocenili, ali predlogi stroke pri ustavni komisiji odražajo vrednote in program NSi.

Nova Slovenija je v skladu z jeseni najavljenimi vsebinskimi sklopi nedavno vložila predlog za spremembe Ustave glede oblikovanja vlade. Predlog NSi sta sopodpisali še PS Svoboda in PS SD. Poglavitna rešitev je bolj hiter in učinkovit postopek oblikovanja vlade ter imenovanja ministrov.

 

V zvezi s tem predlogom v javnosti kroži več zmotnih trditev:

– »Predlog v naš sistem uvaja obliko (pol)predsedniškega sistema.« Ne drži.

Predlog NSi uvaja identične postopke nemškemu parlamentarnemu sistemu, po katerem se zgleduje naša Ustava. Gre za procese, ki so značilni za parlamentarno demokracijo. Predsednik Republike s tem ne pridobi nobenih dodatnih izvršnih pristojnosti.

 

– »Predlog predvideva, da bo vlado izbral predsednik republike.« Ne drži.

Predlog NSi predvideva, da bo predsednika vlade izvolil Državni zbor. Kandidat za predsednika vlade bo moral pred izvolitvijo v Državnemu zboru predstaviti tudi listo ministrov. Ko bo predsednik vlade izvoljen v Državnem zboru, bo listo ministrov predložil predsedniku republike, ki bo samo protokolarno imenoval vse ministre. Izključno na podlagi predloga predsednika vlade.

 

– »Predsednik republike bo pridobil preveč moči pri imenovanju ministrov.« Ne drži.

Predsednik republike ne bo imel možnosti zavrniti predloga predsednika vlade za imenovanje ministra. Njegova pristojnost bo zgolj formalne narave ter primerljiva pristojnosti pri podpisu zakona.

 

– »Predlog ukinja možnost interpelacije.« Ne drži.

Ohranja se možnost interpelacije vlade tudi v primeru nezadovoljstva z delom zgolj enega ministra. Predlog celo krepi instutut interpelacije in nadzor parlamenta nad delom ministra, saj odgovornost za njegovo delo prenaša na višjo raven predsednika vlade, ki bo tako moral pri interpelaciji v Državnem zboru tudi sodelovati.

V parlamentarnem postopku pa je tudi predlog za spremembe Ustave na področju imenovanja sodnikov, ki pa ga Nova Slovenija ni podpisala. Smo pa podprli začetek razprave, kako reformirati slovensko sodstvo, saj smo s sedanjim stanjem nezadovoljni. Izpostavili smo, da je za Novo Slovenijo ključno vprašanje Sodni svet, ki sodnike predlaga v imenovanja.

Tudi v zvezi s tem predlogom v javnosti kroži več zmotnih trditev:

– »NSi je že podprla spremembo Ustave, ki spreminja ureditev imenovanja sodnikov.« Ne drži.

NSi je glasovala le o tem, da se razprava o spremembah v sodstvu lahko začne. Z začetkom postopka zgolj odpiramo možnost resne parlamentarne in strokovne razprave.

 

– »NSi je že zagotovila svojo podporo predlogu.« Ne drži.

S sedanjim stanjem v sodstvu nismo zadovoljni. Realnost kaže, da je praktično nepomembno, kdo predlagane sodnike formalno potrdi, najpomembnejše je, kdo jih predlaga. Tisti, ki jih predlaga, ima namreč realno kadrovsko moč v sodnem sistemu. Danes sodnike predlaga Sodni svet, potrdi pa jih Državni zbor. V obdobju 2012-2022 sta bili v Državnem zboru zavrnjeni zgolj dve kandidatki. Za prihodnost slovenskega sodstva je najpomembnejše vprašanje, kdo in kako kandidate dejansko izbira in predlaga v potrditev. Zato v Novi Sloveniji zahtevamo, da se spremeni sestava Sodega sveta ter da se zagotovi profesionalizacija in javnost njegovega dela.

 

– »NSi podpira zmanjšanje nadzora nad imenovanjem sodnikov.« Ne drži.

Ravno obratno, v NSi se zavzemamo za korenite spremembe pri delu Sodnega sveta. Profesionalizirano in javno delovanje Sodnega sveta bo omogočilo večji nadzor ter bolj strokovno utemeljene predloge za imenovanje sodnikov.

 

– »Predlog ni v skladu z načelom delitve oblasti, ki velja v demokratičnih državah.« Ne drži.

Slovenija je edina država EU, ki sodnike potrjuje v parlamentu. Trenutna ureditev je ostanek skupščinskega sistema iz bivše socialistične Jugoslavije. V večini držav EU sodnike na predlog Sodnih svetov imenuje predsednik ali monarh.

 

– »S predlogom se imenovanje ustavnih sodnikov prenaša na predsednika republike.« Ne drži.

Predlog se nanaša zgolj na imenovanje sodnikov v rednem sodstvu. V nobenem delu ne posega v imenovanje ustavnih sodnikov. To ostaja pristojnost Državnega zbora.

 

– »Ker NSi pri postopkih, ki so povezani s spremembami Ustave, sodeluje z nekaterimi koalicijskimi strankami, to pomeni, da je že del koalicije.« Ne drži.

Spremembe Ustave nimajo nobene zveze z vprašanjem koalicijskega sodelovanja. Gre za vprašanja, ki vedno zahtevajo širše sodelovanje poslanskih skupin. Pri tem smo pripravljeni sodelovati z vsemi strankami, ne glede na to, ali so koalicijske ali opozicijske.

 

PREBERITE ŠE

PREDLAGAJTE DONIRAJTE VČLANITE SE