Jožef Horvat: Rezultati stresnih testov so trenutek resnice za Slovenijo

Ljubljana (20. 12. 2013) – Državni zbor danes zaseda na izredni plenarni seji, kjer poslanke in poslanci obravnavajo priporočila v zvezi s sanacijo t. i. bančne luknje, ki so jo razkrili stresni testi bank. Jožef Horvat je v imenu krščanskih demokratov dejal, da so se preko državnih bank kreditirali zlasti menedžerski odkupi in velika državna podjetja, ki so bila brez prave vizije in strategije razvoja.

Uvodoma je poslanec NSi spomnil na njegovo ponedeljkovo poslansko vprašanje. »Predsednici sem takrat zastavil vprašanje in jo zaprosil, da državljankam in državljanom ter davkoplačevalcem pojasni, kakšen je scenarij te vlade za dokončno normalizacijo slovenskega bančnega sistema.  Odgovora ni bilo. In mislim in pogrešam pri predsednici vlade to državniško držo, da bi stopila pred državljane, pred davkoplačevalce in jim povedala v kakšni situaciji se je znašel bančni sistem in da bo potrebno z davkoplačevalskim denarjem to situacijo v bankah rešiti. Na ta način bi najbrž predsednica vlade lahko pridobila več zaupanja davkoplačevalcev do te vlade, pa tega ni izkoristila. Rezultati stresnih testov so bili resnično trenutek resnice za Slovenijo, je dejal Horvat in postregel še s podatki: »Bančna luknja znaša skupaj skoraj 5 milijard evrov, kar je več kot polovica prihodkov letnega državnega proračuna ali 15 odstotkov slovenskega letnega bruto družbenega proizvoda. To je strošek, ki ga bodo v veliki meri nosili slovenski davkoplačevalci in je rezultat slabega, negospodarnega, nemoralnega in pogosto nezakonitega dela gospodarskih, bančnih in političnih elit.«

Največ minusa na bankah v pretežni državni lasti

»Večji delež bančne luknje odpade na banke v pretežni državni lasti, Nova Ljubljanska Banka, Nova kreditna banka Maribor in A Banko. Te banke bodo morale odpisati med 35% in 52% posojil velikim podjetjem, tuje banke v Sloveniji pa kar polovico manj, med 25% in 27%. In to kljub temu, da smo banke v pretežni državni lasti že nekajkrat dokapitalizirali. Preko državnih bank so se kreditirala velika državna podjetja, ki so bila brez prave vizije in strategije razvoja. Kreditirali so se menedžerski odkupi, kot smo v medijih poslušali državnega tožilca specializiranega državnega tožilstva Jožeta Kozino so se več milijonski ali celo več deset milijonski krediti dajali tudi razno raznim d.o.o.-jem z minimalnim kapitalom za katere se je že ob sklenitvi kreditne pogodbe vedelo, da kredita ne bodo mogli poplačati in jih je večina pristala v stečaju. Vsi ti krediti so bili odobreni brez ustreznih zavarovanj. Nastala bančna luknja v Sloveniji ni rezultat krize svetovne finančne krize oziroma je to v manjši meri. V večji meri pa je rezultat velikih nesposobnosti, nepravilnosti in nezakonitosti dela in lahko rečemo koruptivne in kriminalne dejavnosti elit,« je v stališču dejal Jožef Horvat.

So bili bančniki pod pritiskom vplivnih interesnih skupin

Jožef Horvat je v imenu NSi izrazil pričakovanje, da bo v zvezi s slabimi posojili uvedena javna preiskava v kateri bo za vsa slaba posojila, ki bremenijo davkoplačevalce ugotovljeno naslednje: »Prvič, kdo je takšno posojilo predlagal, drugič kdo ga je odobril, tretjič kdo je imel od odobrenega posojila korist, četrtič ali so v zvezi s posameznimi posojil odgovorni v bankah ravnali s skrbnostjo dobrega gospodarja ali pa malomarno in celo protipravno ter še petič, ali so bili pri odločanju izpostavljeni kakšnim politični pritiskom ali grožnjam vplivnih interesnih skupin.«

Milan M. Cvikl je trdil, da so bile delnice NKBM prodane prepoceni

Jožef Horvat je spomnil tudi na obdobje, ko je vlada prodajala delež v NKBM: »Pa še morda besedo, če dovolite, o javni prodaji delnic Nove kreditne banke Maribor. Tukaj ne govorim zato, da bi zaščitil pokojnega finančnega ministra dr. Andreja Bajuka, ampak bi želel povedati to, da je tukaj v temu Državnemu zboru potrebno govoriti resnico. Nihče, nobena desnica v mandatu 2004 – 2008 sploh pa ne takratni finančni minister nikogar ni nagovarjal za nakup delnic Nove kreditne banke Maribor. Takšne izjave so deplasirane, so nepoštene in ne sodijo v to hišo in spadajo med izjave, ki jim pravimo laž. Takrat smo imeli oziroma je vlada imela dve mednarodno priznani instituciji, ki sta ugotovili, da je realna vrednost delnice 27 evrov. Naj samo spomnim na takratno izjavo mag. Milana M. Cvikla, ki je izračunal in trdil, da bi morala biti delnica 41 evrov. In ta gospod ni bil iz desnice, bil je LDS-ov človek in potem SD-jev. Menda je celo spisal ustavno pritožbo za takratnega finančnega ministra. Ni vlada upravljala Nove kreditne banke Maribor in ni vlada napihnila cen delnic Nove kreditne banke Maribor. To je treba vedeti. Vsak, ki govori drugače in kaže s prstom na vlado, dejansko ne pozna abecede borznega trgovanja,« je dejal Horvat in izrazil naslednjo željo:

»Krščanski demokrati Nove Slovenije še vseeno gojimo upanje, da bo vlada prišla pred ta spoštovani zbor in predstavila scenarij, določila tudi časovni okvir, v katerem lahko davkoplačevalci, državljanke in državljani te države pričakujemo, da se bo zgodila normalizacija slovenskega bančnega sistema in da bodo slovenske banke končno in spet začele finančno servisirati slovensko gospodarstvo oziroma model socialno-tržne ekonomije, kot ga Krščanski demokrati zagovarjamo.«

Iva Dimic: Vlada ščiti povzročitelje bančne krize

Podpredsednica NSi in poslanka Iva Dimic je v svoji razpravi na temo primanjkljaja v slovenskih bankah dejala, da krščanski demokrati že ves čas razčiščevanja bančnih težav v Sloveniji opozarjajo, da vlada namesto kazenskih ovadb proti tistim, ki so bančno krizo povzročili, le-te dejansko ščiti. 
»Poleg tega, da dobi človek občutek, da te ljudi ščitijo tudi mediji. V prvi vrsti lahko rečem, da gre pri tem za kriminalna dejanja, ki ogrožajo vse nas, in kar je najhuje, ogrožajo naše zanamce, naše otroke, vaše vnuke. Priznate ali pa ne, težava je, da so banke v pretežni državni lasti. Poslušamo o sanaciji, o privatizaciji bank. Mene zanima, kakšna je tukaj volja koalicije, da pride resnično do tega?,« se je vprašala Dimiceva in dodala: 

»Kaj pomaga dokapitalizacija in sanacija, ki je že tolikokrat bila, če so vedno eni in isti ljudje na ključnih mestih. Kot sem že včeraj povedala, nisem nikoli podvomila, da so pri nas zakoni in vsa pravila za vse enaka, dokler se ni zgodil ta bančni pok. To, da lahko nekdo pokliče v banko in dobi stomilijonski kredit in se potem še kot užaljen otrok pritožuje, da ni dobil 115 milijonov, ampak je dobil samo 100 milijonov je nezališano,« je dejala Iva Dimic in pojasnila, da navadni državljani težko pridejo do kredita ali vsaj povečanja limita: »To kaže, da dvojna merila v naši državi dejansko obstajajo in da je temu potrebno res narediti konec. Zanima me, če ima vladna koalicija resnično ta namen in to voljo? Zato krščanski demokrati, državljani in davkoplačevalci pozivamo vlado, da se bančni sistem sanira pregledno, brez najmanjših dvomov v korektnost postopkov in z minimalno porabo davkoplačevalskega denarja. Odgovornost in posledice naj v največji meri nosijo tisti, ki so imeli moč in možnost odločanja.«

 Suveren si, ko živiš od dela svojih rok

 Predstavnikom vlade na seji Državnega zbora pa je Iva Dimic v zaključku namenila naslednje besede: »Vlada naj realizira tisto možnost, ki je bolj ugodna za davkoplačevalce in ne tiste, katere cilji so morda zgolj prikrivanje primerov oškodovanj in ne zavajati javnost, da smo suvereni in s tem ohranjajmo suverenost. Lepo vas prosim, kdo je suveren, ki je čez glavo zadolžen in v kreditih? Suveren si, ko živiš od dela svojih rok.«