VISOKA PRECEPLJENOST V NEKATERIH EVROPSKIH DRŽAVAH ŽE OMOGOČA SPROŠČANJE UKREPOV

Na odboru za zdravstvo je potekala seja na pobudo poslanskih skupin NSI, SDS in SMC na temo precepljenosti: Precepljenost proti COVID-19 je ključnega pomena. Pri težavah, zapletih in bolnišničnem zdravljenju zaupamo stroki. Zaupajmo jim tudi, ko pozivajo k čim večji precepljenosti prebivalstva kot učinkovitem ukrepu v boju zoper COVID-19.

Uvodoma je stanje na področju cepljenja proti COVID-19 predstavila državna sekretarka na ministrstvu za zdravje, Alenka Forte in pojasnila, da je trenutno v Sloveniji cepljenih 60 % prebivalcev, starejših od 18 let (med starejšimi od 12 let pa je cepljenih 54 %). To nas uvršča pod povprečje Evropske unije, kjer je s prvim odmerkom cepljenih 78 % in 71,6 % z vsemi potrebnimi odmerki. Švedska, Danska in Portugalska so zaradi visoke precepljenosti, nad 82 %, že lahko opustile ukrepe proti širjenju COVID-19, kot jih poznamo pri nas. Ob koncu je pozdravila porast zanimanja za cepljenje v Sloveniji, saj se v zadnjih dneh cepi skoraj toliko ljudi na dan kot se jih je prej povprečno v enem tednu, okrog 20.000.

Direktor Klinike Golnik, doc. dr. Aleš Rozman je poudaril, da je cepivo proti COVID-19 boljše, kot je pričakoval pred enim letom. Obenem se je treba zavedati, da cepivo ni 100 % zaščita, je pa vsekakor najboljša zaščita, ki jo imamo. Namen cepljenja je, da velik odstotek ljudi ne bo zbolel, ko se bo srečal z virusom, tisti, ki bodo, pa bodo lahko bolezen preboleli doma oziroma v zelo majhnem odstotku v bolnišnici. Tudi v primeru stranskih učinkov po cepljenju, na primer strdkov, so ti neprimerljivo redkejši kot pa strdki ali trajne okvare pljuč pri tistih, ki so COVID-19 preboleli. Ob koncu je pojasnil, da bo omenjena bolezen verjetno ostala med nami še dolgo, toda ko jo bomo s pomočjo cepljenja kultivirali do te mere, da bomo lahko živeli z njo, kot na primer živimo z gripo, ne bo več predstavljala grožnje za javnozdravstveni sistem.

Nina Pirnat, ki se že 30 let ukvarja s področjem cepljenja, je kot zanimivost omenila, da je v Sloveniji precepljenost precej nižja pri tistih boleznih, kjer je cepljenje samo priporočeno, pa čeprav se krije iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, na primer proti gripi ali HPV, kot pa pri tistih boleznih, kjer je obvezno. Poudarila je, da je cepljenje vrednota in da se bo kroženje virusa upočasnilo na tisti točki, ko se bo močno zmanjšal delež prebivalstva, ki je dovzeten za virus.

Več vabljenih je omenilo, da trenutno v cepilnih centrih na cepljenje čaka zlasti veliko mlajših oseb, kar so pozdravili, obenem pa pozvali tudi starejše od 50 let, ki so bolj ranljivi, da se cepijo, saj je njihova precepljenost ključna z vidika ohranjanja življenj in manjše obremenitve bolnišnic.

Predlagatelji seje so Odboru za zdravstvo predlagali, da po koncu razprave sprejme dva sklepa:

1. Odbor za zdravstvo poziva državljane Republike Slovenije naj zaupajo medicinski stroki in prispevajo k precepljenosti prebivalstva. Spoštovanje zaščitnih ukrepov in cepljenje so ključni dejavniki za omejitev širjenja okužb in edina pot za povratek v življenje, ki smo ga poznali pred pandemijo.
2. Odbor za zdravstvo pozdravlja pozive mladinskih organizacij, ki spodbujajo mlade, naj se odločijo za cepljenje.

V Novi Sloveniji smo posebej ponosni na naš podmladek, Mlado Slovenijo, ki je že konec letošnjega januarja med prvimi začela s kampanjo za cepljenje. Nato so skupaj z drugimi podmladki in mladinskimi organizacijami dokazali, da je vprašanje zdravja in cepljenja ena tistih tem, ki mora biti neodvisna od dnevne politike. Mlade so skupaj pozvali k cepljenju prek videoposnetka, ki si ga lahko ogledate spodaj.