ZARADI PADCA INDUSTRIJSKE PROIZVODNJE IN MEDNARODNE KONKURENČNOSTI ZAHTEVAMO UKREPANJE VLADE

»Zaradi alarmantnega padca industrijske proizvodnje in čedalje večje nekonkurenčnosti slovenskega poslovnega okolja v poslanski skupini NSi zahtevamo razpravo na odborih za delo in za gospodarstvo,« je dejal poslanec Janez Žakelj.

Pojasnil je, da gospodarska interesna združenja vlado že več mesecev opozarjajo, da so razmere v gospodarstvu alarmantne. »Vlada se na opozorila ne odziva, številni vidni predstavniki vlade v svojih izjavah celo odkrito napadajo predstavnike gospodarstva. Včeraj smo lahko celo prebrali, da bodo predstavniki delodajalcev bojkotirali današnjo sejo ekonomsko socialnega sveta. Očitno predsednik vlade nima časa, da bi se seje udeležil,« je dodal poslanec NSi in izpostavil: »Zadnji primerjalni podatki slovenskih in številnih mednarodnih institucij kažejo na to, da je situacija v gospodarstvu in na trgu dela resna – odziv predsednika vlade je zato nerazumljiv in podcenjujoč. Sprašujemo se, kaj je na urniku predsednika vlade bolj pomembno kot zagotavljanje dobrega delovanja gospodarstva?

Janez Žakelj je povedal, da so opozorila gospodarstva zaenkrat ostala preslišana in izrazil upanje, da bodo zadnji podatki Eurostata vlado le streznili. V mesecu aprilu je namreč Slovenija beležila največji padec industrijske proizvodnje, in sicer kar – 7,9%. To je največ med državami evro območja. Evro območje je v mesecu aprilu celo generiralo rast industrijske proizvodnje za 1%. »Še bolj zaskrbljujoči pa so podatki Eurostata glede trga delovne sile. Ti kažejo, da se je v prvem kvartalu leta 2023 zaposlenost zmanjšala za 1,6 odstotne točke v primerjavi z  zadnjim kvartalom leta 2022. Gre za največje zmanjšanje med državami EU. V tem trenutku je največji problem cena energentov za velika, energetsko intenzivna podjetja. Ta podjetja postajajo povsem nekonkurenčna,« je bil jasen Žakelj.

Potrebujemo razvojno kapico in omejitev cene energentov

Vse bolj jasno postaja, da je gospodarska politika aktualne vlade neustrezna. Odprava davčne reforme, ki bi z dvigom splošne dohodninske olajšave razbremenila delo, se že odraža v padcu mednarodne konkurenčnosti našega gospodarstva. Davčna reforma, ki bi zmanjšala stroške dela in jo je NSi močno podprla, pa je ustavljena. »O nujni uvedbi razvojne kapice, ki bi omogočila primerljivo nagrajevanje najboljših kadrov in bi v Slovenijo privabila visokokvalificirane strokovnjake, vlada zaenkrat ne razmišlja. Slovenija izgublja konkurenčnost tudi v primerjavi s sosednjimi državami. Hrvaška vlada je pripravila spremembe devetih zakonov, ko bodo prinesli davčne poenostavitve in davčne razbremenitve plač. S prihajajočo davčno reformo pa bo Hrvaška v primerjavi s Slovenijo postala še bolj privlačna za tuje neposredne investicije,« je posvaril Žakelj in izrazil pričakovanje, da vlada pripravi celovit akcijski načrt, s katerim bo država gospodarstvu zagotovila mednarodno primerljive in konkurenčne pogoje za delo in razvoj.

Če pade gradbeništvo, padejo tudi druge panoge

Po podatkih Analitike GZS se je v obdobju od novembra lani do aprila letos industrijska proizvodnja medletno skrčila v 13 od 21 predelovalnih dejavnosti. Več kot 10-odstotni padec proizvodnje so zabeležili v papirni industriji (-21 %), proizvodnji kemičnih izdelkov (-19 %). Alarmanten je podatek, da predstavljajo dejavnosti, ki so v tem obdobju beležile več kot 5 % padce industrijske proizvodnje, kar 35 % celotne industrijske proizvodnje.

V Novi Sloveniji opozarjamo tudi na povsem zgrešeno politiko vlade na področju investicij. V času ohlajanja gospodarstva ministrstvo za infrastrukturo ustavlja državne investicije – predvsem v državne ceste. Direktorji gradbenih podjetij poudarjajo, da razen razpisov za investicijski program Darsa drugih razpisov preprosto ni – enostavno so ustavljeni. »Če pade gradbeništvo, se zaradi multiplikativnih učinkov začne ohlajanje v številnih vzporednih dejavnostih. Še bolj boleče pa je dejstvo, da ima ministrstvo za infrastrukturo v proračunu za program investicij in vzdrževanja državnih cest na voljo rekordna sredstva. V Novi Sloveniji ministrstvo za infrastrukturo zato pozivamo, da takoj pristopi k objavi javnih razpisov,« je poudaril Žakelj.

Nova Slovenija je že septembra lani pri paketih pomoči gospodarstvu vložila amandma, s katerim smo predlagali uvedbo kapice na ceno energentov. Takrat je vlada govorila, da se to ne da, da je v nasprotju s pravili EU. A danes je jasno, da je uvedba kapice na cene energentov mogoča – potrebna je le politična volja in kompetentnost vladnih predstavnikov, da se višina kapice ustrezno izpogaja v postopku pred Evropsko komisijo.

Vse bolj jasno postaja, da je gospodarska politika aktualne vlade neustrezna. Odprava davčne reforme, ki bi z dvigom splošne dohodninske olajšave razbremenila delo, se že odraža v padcu mednarodne konkurenčnosti našega gospodarstva. Davčna reforma, ki bi zmanjšala stroške dela, je ustavljena. O nujni uvedbi razvojne kapice, ki bi omogočila primerljivo nagrajevanje najboljših kadrov (IT, inženirji, razvojniki) in bi v Slovenijo privabila visokokvalificirane strokovnjake, zaenkrat Vlada ne razmišlja. Slovenija izgublja konkurenčnost tudi v primerjavi s sosednjimi državami. Hrvaška vlada je pripravila spremembe devetih zakonov, ko bodo prinesli davčne poenostavitve in davčne razbremenitve plač. Potrebno je poudariti, da so na Hrvaškem plače že danes (razen najnižjih) manj obdavčene od slovenskih. S prihajajočo davčno reformo bo tako Hrvaška v primerjavi s Slovenijo postala še bolj privlačna za tuje neposredne investicije.

V tem trenutku so najbolj zaskrbljujoče cene energentov za slovenska podjetja, ki so višje kot jih imajo podjetja v primerljivih državah. Kot majhno, izvozno usmerjeno gospodarstvo je ključno, da ohranimo konkurenčnost izvoznih podjetij, drugače nam grozi strm padec BDP in rast nezaposlenosti. V tem času je tudi nerazumno, da država zmanjšuje investicije v cestno infrastrukturo, kar bo ohlajanje gospodarstva še pospešilo.

Od vlade pričakujemo akcijski načrt

Zaradi vsega navedenega v NSi zahtevamo sklic nujne skupne seje obeh parlamentarnih odborov, in sicer za delo in za gospodarstvo. Od vlade pa pričakujemo, da nemudoma pripravi celovit odzivni akcijski načrt, s katerim bo izboljšala stanje. Za skupno sejo parlamentarnih odborov zato predlagamo naslednje sklepe:

1. Vlada naj nemudoma pristopi k pripravi celovitega odzivnega akcijskega načrta. V njem morajo biti jasno razdelani takojšni ukrepi (predvsem uvedba kapice na ceno energentov za podjetja) in dolgoročni ukrepi za izboljšanje konkurenčnosti slovenskega poslovnega okolja (uvedba razvojne kapice, razbremenitev stroškov dela, debirokratizacija, strategija delovnih migracij). Z dokumentom v roku 30 dni seznani oba parlamentarna odbora.
2. Ministrstvo za infrastrukturo pozivamo, da ne zmanjšuje investicij v vzdrževanje in razvoj cestne in železniške infrastrukture ter nemudoma pristopi k objavi javnih razpisov za izvedbo del. O obsegu investicij in objavi javnih razpisov za izvedbo del kvartalno poroča obema parlamentarnima odboroma.
3. Vlada naj tako obnovi socialni dialog in naj predloge gospodarstva tudi upošteva.