Ob dnevu spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih sistemov je vodstvo NSi, na čelu s podpredsednikom NSi Valentinom Hajdinjakom in evropsko poslanko Ljudmilo Novak v Ljubljani položilo venec k spomeniku žrtvam vseh vojn. Kot je v izjavi za javnost dejal podpredsednik NSi, nas evropski dan spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov opominja na napake človeštva iz preteklosti, pri čemer so prav politiki dolžni skrbeti za mir in sožitje ter so soodgovorni za stanje duha v slovenski družbi.
Resolucijo o evropski zavesti in totalitarizmu, v kateri je pozval k razglasitvi 23. avgusta za dan spomina na žrtve vseh totalitarizmov, je sprejel Evropski parlament aprila 2009. Evropski poslanci so tako obsodili vse zločine proti človečnosti, ki so jih zagrešili totalitarni in avtoritarni režimi.
Za vseevropski dan spomina na žrtve totalitarnih in avtoritarnih režimov je bil 23. avgust predlagan zato, ker je bil tedaj podpisan pakt med nacistično Nemčijo in Sovjetsko zvezo.
Sporazum, ki sta ga 23. avgusta 1939 podpisala tedanja zunanja ministra Sovjetske zveze in Nemčije, Vjačeslav Molotov in Joachim von Ribbentrop, je poleg medsebojnega nenapadanja določil tudi interesne sfere obeh držav v Evropi. Med drugim je predvidel delitev Poljske med Sovjetsko zvezo in Nemčijo, kar se je po napadu na to državo, ki je sledil le nekaj dni po podpisu pakta, tudi dejansko zgodilo.
Podatki o tem, koliko žrtev po svetu so povzročili trije totalitarni režimi – fašizem, nacizem in komunizem –, so različni, zagotovo pa je bilo žrtev več deset milijonov. V Sloveniji je glede na nazadnje lani osveženi seznam spletnega portala slovenskega zgodovinopisja Sistory v obdobju med aprilom 1941 in januarjem 1946 zaradi vojnega nasilja ter neposredno po vojni zaradi revolucionarnega nasilja ali posledic vojne umrlo 99.865 ljudi.