VLADA KLJUB UPIRANJU SPREJELA REGULACIJO CEN ELEKTRIČNE ENERGIJE, KAR SMO V NSI PREDLAGALI ŽE LANI

»Iz gospodarstva slišimo, da ukrepi vlade na področju dobave in cen električne energije in energentov ne zagotavljajo stabilnosti in ne zmanjšujejo negotovosti, s katero se sooča slovensko gospodarstvo,« je na seji državnega zbora opozoril poslanec NSi Jožef Horvat. Dejstvo je, da v kolikor bi vlada nekaterim pomembnim predlogom NSi prisluhnila pravočasno, danes spremembe zakona ne bi bile potrebne.

Osnovni zakon o pomoči gospodarstvu za omilitev posledic energetske krize je bil sprejet 16. decembra lani. Ta je tako za velika kot tudi za mala in srednja podjetja določil zelo kompleksen in zelo kompliciran sistem pomoči v obliki transferjev države. »NSi je že takrat opozarjala, da bi morali vsaj za mala in srednja podjetja določiti enostavnejšo pomoč v obliki regulacije cene, kar je možno znotraj okvira, ki ga je predpisala Evropska komisija«, je spomnil Horvat. Takrat posluha za takšno rešitev ni bilo in zato v NSi tudi zakona nismo podprli. Po sprejetju tega zakona je gospodarstvo povzdignilo glas. Vlada je kritikam tokrat prisluhnila in sprejela zadnji delovni dan uredbo, s katerim je naredila ravno to, kar smo v NSi že predlagali.  Mala in srednja podjetja bodo imela regulirano ceno do konca meseca junija 2023, možno je to tudi podaljšati, za to obdobje ne bodo upravičena do pomoči za gospodarstvo zaradi povišanj cen električne energije po zakonu.

Zakonodajnopravna služba opozarja na problematiko povratne veljavnosti zakona

Zakon posega tudi v pravice za že preteklo časovno obdobje, na kar je opozorila tudi zakonodajnopravna služba državnega zbora. »Žal pa koalicija ni podprla dveh amandmajev NSi-ja, s katerima bi ohranili ukrepa subvencioniranja skrajšanega delovnega časa ter čakanja na delo tudi za mikro, mala in srednje velika podjetja z regulirano ceno električne energije. S tem bi v tem delu zagotovili tudi gotovo ustavno skladnost zakona. Poleg tega sta ta dva ukrepa v času covida izjemno dobro delovala. Naš minister Janez Cigler Kralj je postregel s podatki državnemu zboru, in ti podatki so pokazali, da smo v času covida prav s tema dvema ukrepoma rešili okoli 300 tisoč delovnih mest,« je ob koncu predstavitve stališča dejal poslanec Jožef Horvat.