V NSi smo vložili predlog za razpis posvetovalnega referenduma o Predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o parlamentarni preiskavi. Na odboru za pravosodje je predlog predstavila poslanka NSi dr. Vida Čadonič Špelič, ki je uvodoma dejala, da novela zakona o parlamentarni preiskavi prinaša predvsem otežitev ustanavljanja parlamentarnih preiskav med mandatom. »To lahko razumemo kot poskus discipliniranja opozicije ali drugega doma parlamenta, državnega sveta, pri prizadevanjih za nadzor nosilcev oblasti. To pa je v osnovi bistvo delovanja preiskovalnih komisij,« je poudarila.
Novela zakona o parlamentarni preiskavi prinaša uvedbo mehanizma, po katerem lahko v 30 dneh po objavi akta o odreditvi preiskave v Uradnem listu več upravičenih predlagateljev zahteva, da o skladnosti parlamentarne preiskave z ustavo in zakonom odloči Ustavno sodišče. »Upravičeni predlagatelji so tretjina poslancev, Sodni svet, Državnotožilski svet, Banka Slovenije, Varuh človekovih pravic, Računsko sodišče, samoupravna lokalna skupnost, preiskovanec ter vse fizične in pravne osebe zasebnega prava, ki so zajete v predmetu preiskave,« je povedala Čadonič Špeličeva in nadaljevala: »Izvajanje preiskave pa je do odločitve ustavnega sodišča blokirano, saj v tem obdobju Državni zbor ne more niti imenovati preiskovalne komisije za parlamentarno preiskavo.«
Parlamentarna preiskava je posebej pomembna za spoštovanje načela demokratičnosti
Predlog zakona je nastal neposredno ob vložitvi zadnje zahteve za parlamentarno preiskavo Državnega sveta. Predmet te preiskave je tudi ugotovitev vloge aktualnega predsednika vlade v določenih poslih ter financiranje trenutno največje koalicijske stranke. Predlagateljica predloga zakona je predsednica Državnega zbora, ki prihaja iz iste politične stranke kot predsednik vlade. »Zato se ne moremo znebiti občutka, da je predlog zakona namenjen vplivanju na točno določen postopek ustanavljanja parlamentarne preiskave, ki je usmerjena v preiskavo ravnanja oseb, ki so tesno povezane s stranko Svoboda,« je opozorila poslanka NSi.
Z novelo zakona se po besedah dr. Vide Čadonič Špelič želi med igro spreminjati pravila igre. »Če bi imela predlagateljica resen namen izboljšati zakonsko ureditev ter ne namena vplivanja na orodja trenutne parlamentarne manjšine oz. drugega doma parlamenta, bi se spremembe začele uporabljati z novim mandatom, ko se bodo razmerja med vladajočimi in tistimi, ki vladajoče nadzirajo, na novo vzpostavila. Predlagan mehanizem, po katerem lahko 30 poslancev ter številni drugi upravičeni predlagatelji vlagajo zahteve za presojo preiskave ter tako zavlačujejo začetek delovanja komisije, lahko povzroči daljšo blokado vzpostavitve parlamentarne preiskave,« je bila jasna.
Parlamentarna preiskava je posebej pomembna tudi za spoštovanje načela demokratičnosti, saj Ustava daje možnost, da jo zahteva tudi tretjina poslancev ali Državni svet. »Gre torej tudi za orodje parlamentarne manjšine pri nadziranju delovanja vladne koalicijske večine ter s tem tudi za orodje sistema zavor in ravnovesij,« je predstavitev zaključila dr. Vida Čadonič Špelič.