SLOVENIJA JE Z INTERVENTNIMI UKREPI USPELA V VELIKI MERI ZAJEZITI POSLEDICE EPIDEMIJE

Odbor za gospodarstvo v državnem zboru je obravnaval zakon o interventnih ukrepih za pomoč gospodarstvu in turizmu pri omilitvi posledic epidemije COVID-19.

Poslanca NSi Mihael Prevc in Andrej Černigoj sta izpostavila dosedanjo uspešnost vlade pri soočanju s posledicami epidemije COVID-19. Kljub zahtevni situaciji, v kateri smo se skupaj z vsemi državami sveta znašli, je Slovenija z interventnimi ukrepi uspela v veliki meri uspešno zajeziti posledice epidemije. Poslanca sta poudarila, da to najbolje dokazujejo številke.

Oba poslanca NSi sta spomnila, da je bilo po neuradnih podatkih 18. junija na Zavodu RS za zaposlovanje prijavljenih 71.881 oseb, kar je najmanj po septembru 2019. Izpostavila sta tudi rast prihodkov iz naslova DDV, ki so bili po preliminarnih podatkih v mesecu maju 2021 višji za 90,7 % glede na lanski maj in za 9,6 % glede na maj 2019. Poleg tega so bili davčni prihodki v obdobju januar – maj 2021 večji za 27,4 % glede na lansko obdobje in za 1,8 % glede na leto 2019. Poudarila sta tudi, da je bil upad gospodarske aktivnosti pri nas nižji od napovedi in tudi povprečja držav evrskega območja. Izpostavila sta še bonitetno oceno agencije Fitch, ki je kot že tretja bonitetna agencija v juniju potrdila bonitetno oceno Slovenije pri A, s stabilnimi obeti.

Mihael Prevc je v svoji razpravi izpostavil pomembno vprašanje: »Ali je prvih 8 PKP paketov doseglo svoj namen? Bistveni cilj vseh paketov je bilo okrevanje gospodarstva in preprečitev povečanja brezposelnosti. Odgovor je torej da.«

Andrej Černigoj je zavrnil obtožbe s strani nekaterih skrajnih političnih skupin, ki so vladi večkrat neutemeljeno očitali, da se pomoč namenja zgolj kapitalu: »V vseh paketih smo vedno imeli pred očmi vse državljanke in državljane, ki to tudi čutijo. Imamo najmanj nezaposlenih po septembru 2019, upad gospodarske aktivnosti je bil bistveno nižji od napovedi, imamo dobre bonitetne ocene in rast davčnih prihodkov.«

Poslanca NSi sta izpostavila nekatere pomembne ukrepe novega interventnega zakona za pomoč gospodarstvu in turizmu, ki med drugim prinaša financiranje regresa za letni dopust, delno povračilo stroškov organizacije srečanj in dogodkov, pomoč filmski in avdiovizualni industriji, pomoč upravljavcem žičniških naprav ter nenazadnje bon za storitve s področja gostinstva, turizma, športa in kulture, ki je finančno najobsežnejši ukrep tega zakona. V zaključku razprave sta napovedala podporo novemu interventnemu zakonu.