S paketom zakonov rešujemo nabolj pereče probleme podjetnikov, obrtnikov in upokojencev

»V NSi z zakonom o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju ter novelo Zakona o delovnih razmerjih predlagamo nekaj, kar je v dobrobiti podjetnikom, obrtnikom, slovenskemu gospodarstvu, nekaj, kar izboljšuje poslovno okolje,« je ob obravnavi obeh zakonov na seji državnega zbora povedal poslanec NSi Jernej Vrtovec.

NSi pa je v parlamentarno proceduro vložila tudi spremembe in dopolnitve Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki prinašajo predloge štirih ključnih rešitev za izboljšanje poslovnega okolja in boljšega položaja upokojencev. A je vladna koalicija vse predloge na glasovanju zavrnila.

Pomoč podjetnikom in obrtnikom

Spremembe se nanašajo na uveljavljanje pravice do bolniške odsotnosti. S predlagano spremembo se skrajšuje obdobje, ko delodajalec izplačuje nadomestilo plače iz lastnih sredstev v primerih nezmožnosti delavca za delo zaradi njegove bolezni ali poškodbe, ki ni povezana z delom. Začetek prejemanja nadomestila med zadržanostjo od dela, ki ga krije Zavod za zdravstveno zavarovanje Sloveniji se spremeni iz 31. dne zadržanosti od dela na 16. dan.

»Obrtniki in podjetniki že vrsto let pozivajo k spremembi obeh zakonov zaradi dolžine obdobja, ko delodajalec izplačuje nadomestilo plače iz lastnih sredstev v primerih nezmožnosti delavca za delo zaradi njegove bolezni, poškodbe, ki ni povezana z delom. Obdobje, ko gredo nadomestila v breme podjetnika je danes 30 delovnih dni, kar praktično pomeni 40 koledarskih dni, in je absolutno predolgo. To vse plača delodajalec, čeprav za poškodbo ni nič kriv in se delavec ni poškodoval na delovnem mestu,« je povedal poslanec NSi Jernej Vrtovec in dodal še problematiko samozaposlenih:

»Pri samozaposlenih se pogosto zgodi, da si zagotovitev eksistenčnega minimuma podjetnik sam skrajša bolniško in začne poslovati, čeprav še ni zdrav. V času bolniškega staleža podjetnika mora Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije breme nadomestiti oziroma breme nadomestil prevzeti bistveno prej in sicer predlagamo po 15. delovnih dneh. Predlagana novela NSi torej skrajšuje obdobje, ko delodajalec izplačuje nadomestilo plače iz lastnih sredstev v primerih nezmožnosti delavca za delo zaradi njegove bolezni ali poškodbe, ki ni povezana z delom in s tem odpravlja temeljni vzrok za mnoge težave slovenskih podjetnikov in obrtnikov.«

Pravičen način ureditve regresnih zahtevkov

Druga rešitev, ki pa jo prinaša novela zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju pa je pravična oziroma pravičen način ureditve tako imenovanih regresnih zahtevkov, ki jih Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije v primeru poškodbe pri delu ali poklicne bolezni uveljavlja od delodajalcev.

Predlog NSi ureja odškodninske zahtevke delodajalcev na način, da so ti odgovorni za poškodbo pri delu in poklicno bolezen – bodite pozorni, samo v primeru hude malomarnosti, medtem ko v drugih primerih stroške povrne Zavod za zaposlovanje, kamor delodajalci že vplačujejo prispevke s tega naslova v višini 0, 53 %. Namen ureditve varnega in zdravega dela je preprečevanje poškodb pri delu in poklicnih bolezni ter zagotavljanje socialne varnosti tistim, ki se poškodujejo pri delu ali zbolijo za poklicno bolezen, a hkrati v predvidljivem pravnem in poslovnem okolju, ki ne ogrozi obstoja povzročitelja škode.

»Krščanskim demokratom se zdi sedanja zakonodaja nepravična predvsem do malega delodajalca, samozaposlenih oseb, ki odgovarjajo neomejeno. Samostojni podjetniki celo s svojim osebnim premoženjem, četudi je do škodnega dogodka z visoko materialno škodo prišlo zaradi kakega malega spregleda obveznosti, ki mu je moč očitati le malomarnost. In odškodninski zahtevki lahko ogrozijo poslovanje nekaterih delodajalcev, predvsem ekonomsko šibkejših, malih in srednje velikih podjetij,« je bil jasen poslanec NSi.

Predlog novele zakona NSi nikakor ne gre v smer zmanjševanja pomena varnosti in zdravja pri delu kot tudi ne zmanjševanja standarda odgovornosti delodajalca, ampak gre za pravičnejšo porazdelitev bremen med vsemi deležniki. Ta zakon je primerljiv z nekaterimi ureditvami v naših okoliških državah, Nemčiji, Avstriji in Italiji.

Omogočimo upokojencem, da lahko delajo tudi po upokojitvi!

NSi pa je v parlamentarno proceduro vložila tudi spremembe in dopolnitve Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki prinašajo predloge štirih ključnih rešitev. »Dve bosta bistveno izboljšali poslovno okolje in omogočili več delovnih mest, drugi dve pa bosta popravili nekatere krivice, ki jih je povzročil sprejem ZPIZ-2.,« je na seji državnega zbora povedal vodja poslanske skupine NSi Jožef Horvat.

Prva rešitev omogoča dvojni status upokojenim samostojnim podjetnikom. To pomeni, da so istočasno upokojenci in še samostojni podjetniki.

»Danes imamo številne državljane, ki izpolnjujejo pogoje, da se starostno upokojijo in bi že lahko prejemali polno starostno pokojnino, vendar pa zaradi različnih razlogov želijo delati še naprej. Trenutna slovenska zakonodaja določa, da se morajo upokojenci odločiti, ali se bodo odpovedali delu svoje pokojnine, zato, da bodo lahko opravljali svojo dejavnost že naprej. Mi mislimo, da na takšen način brez potrebe omejujemo državljane in zato z našim predlogom sprememb omogočamo, da lahko državljani dobijo polno, 100 %, starostno pokojnino in hkrati odprejo ali nadaljujejo s.p. ter seveda, plačujejo polne prispevke za polni delavni čas,« je povedal vodja poslanske skupine.

Druga rešitev omejuje povračila Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje zaradi posledic nezgod pri delu na hudo malomarnost.

»Kadar delodajalec povzroči nezgodo, nesrečo, namenoma, poudarjam, namenoma, mora v celoti prevzeti stroške vseh rent in zdravljenj v celoti sam. Če pa te nezgode posledica, če so pa te nezgode posledica nesrečnih okoliščin, pa postavljamo omejitev na 20-kratnik minimalne pokojninske osnove, tako za pravne kot fizične osebe, kar pomeni nominalno približno 15 tisoč evrov,« je ponazoril Jožef Horvat.

Odprava krivic sta tretja in četrta rešitev sprememb ZPIZ

Tretja rešitev priznava prostovoljno vplačane prispevke v pokojninsko in invalidsko zavarovanje, za pokojninsko dobo brez dokupa tudi tistim, ki so te prispevke prostovoljno plačevali določeno obdobje po 31. decembru 2012.

»Želeli smo odpraviti krivico prostovoljnim plačevalcem v pokojninsko in invalidsko zavarovanje po 31. decembru 2012. Zadnja sprejeta novela je namreč omogočila upoštevanje tako vplačanih prispevkov za pokojninsko dobo brez dokupa le do 31. 12. 2017,« je povedal poslanec NSi.

Četrta rešitev pa odpravlja krivice zaposlenim delovnim invalidom, izenači se položaj zaposlenih in brezposelnih delovnih invalidov na dan 31. decembra 2012 ter uvede nova ureditev upoštevanja dobe, pridobljene s prostovoljno vključitvijo v pokojninsko invalidsko in zavarovanje, na dan 31. december 2012 in po njem.

Vladna koalicija skupaj z Levico je paket zakonov zavrnila že v prvem branju in s tem pokazala, koliko ji je mar do reševanja težav upokojencev, podjetnikov in obrtnikov.
Seznam glasovanja je dostopen TUKAJ.