Pod vlado Mira Cerarja imamo zdravstvo na intenzivni negi in gospodarstvo v prisilnem jopiču

DELITE TA
PRISPEVEK
23.11.2016, NSi

Matej_Tonin_govornik_sejaDZnov_2014V nadaljevanju objavljamo celotno stališče Poslanske skupine NSi ob vloženi interpelaciji o delu in odgovornosti Vlade Republike Slovenije, ki ga je v Državnem zboru Republike Slovenije predstavil mag. Matej Tonin.

Vlada Mira Cerarja je odigrala prvi polčas. Ob prekinitvi je priložnost, da se ekipa temeljito pogovori in oceni, kaj je šlo v prvem polčasu narobe.

V prvem polčasu se predsednik vlade ni veliko ukvarjal z igro. Iskal je predvsem prave igralce. Takšne, ki mu ne bi dajali avtogolov, ampak bi z njimi lahko računal na zmago.V prvih dveh letih vlade je zamenjal kar 7 ministrov in ministric. S tem je zagotovo postavil svojevrsten rekord. Za vsako ekipo, ki želi zmagati, je to neresno. Zmagovalne ekipe morajo biti pripravljene že na začetku tekme.

Vaša vlada dr. Cerar je zgovoren primer, kaj se zgodi, če zmaga stranka, ki v parlamentu ni prebila niti dneva. Namesto z reševanjem problemov se ukvarja s postavljanjem ekipe. Ker nove stranke nimajo preverjenih kadrov in uigranih ekip, je njihova zmaga velikansko tveganje za državo. Nekaj podobnega, kot če bi pred ključno tekmo iz slovenske nogometne reprezentance umaknili vse profesionalne nogometaše in jih nadomestili s športnimi novinarji in komentatorji. Zagotovo bodo vsi poznali vse taktične rešitve, malo verjetno pa je, da bodo to realizirali tudi na tekmi in zmagali.

Ko se je po enem letu vendarle zdelo, da se bo vlada končno osredotočila na vsebinska vprašanja, smo doživeli novo presenečenje. Vlada se je v drugem letu svojega vladanja lotila masovnih kadrovskih menjav. Če povem v prispodobi, namesto na igro, se je vlada Mira Cerarja osredotočila na vzdrževalca zelenic, na prodajalca pijač, na upravnika stadiona.

Oktobra 2015 je vlada razrešila predsednika upravnega odbora DUTB Larsa Nyberga in odpoklicala glavnega izvršnega direktorja DUTB Torbjörna Manssona. Nadzorni svet Slovenskega državnega holdinga je istega meseca na izredni seji razrešil upravo SDH. Vlada Mira Cerarja je tako v slabem mesecu zahtevala oziroma dopustila zamenjavi vodstev dveh državnih družb, ki skupaj upravljata z več kot 15 milijardami evrov državnega premoženja. Sledile so menjave v NLB, vodstvu HSE in Darsa. V zdravstvu je bilo zamenjanih kar 88 članov svetov javnih zdravstvenih zavodov in še bi lahko našteval.

Danes tako ob polčasu sedimo v garderobah in se sprašujemo ali je tekmo še mogoče dobiti. Predsednik vlade v garderobi prepričuje igralce, da so po začetnih avtogolih vendarle vzpostavili ravnotežje z nasprotno ekipo in da nekaj dobrih strelov na gol lahko prinese zmago. Realnost je žal drugačna. Vsem je jasno, da nekaj dobrih strelov na gol, še posebej ob visokem zaostanku, ne more prinesti zmage.

Sprejeta proračuna za leti 2017 in 2018 najbolj nazorno kažeta na to, da ekipa dr. Mira Cerarja NI pripravljena spremeniti dosedanjega pristopa. Jasno je, da ta vlada v zadnjih dveh letih svojega vladanja ne bo naredila tistega, kar bi morala vsaka razumna vlada narediti že v prvih dveh letih. Prihodnji dve leti bosta za Slovenijo čas izgubljenih priložnosti. Zato je povsem na mestu razmislek, ali ne bi bilo najbolj smiselno zamenjati selektorja in ključnih igralcev.

Da naše ocene in bojazni niso iz trte zviti in imajo realno podlago, bom poskušal podkrepiti z naslednjimi podatki. Za čim bolj objektiven prikaz dejanskega stanja bom uporabil podatke Evropske komisije, statističnega urada in slovenske vlade.

Poglejmo si najprej zemljevid članic EU in vzdržnost njihovih ekonomskih in socialnih modelov na dolgi rok. Slovenija je označena z rdečo, kar pomeni, da je po oceni Evropske komisije na dolgi rok naš sedanji ekonomski in socialni model popolnoma nevzdržen.

Spoštovani predsednik vlade,

ali se vam ne zdi, da bi moralo biti soočenje s tem izzivom vaša ključna prioriteta. Tako pa dajete občutek, da je vaš edini cilj to vlado voditi do konca mandata. Na podlagi vaših dejanj, še manj pa na podlagi dejanj vaših koalicijskih partnerjev, ni čutiti nobene resne vneme za spremembe, ki jih Slovenija nujno potrebuje, da se pripravi na nevarnosti, ki so pred nami.

Naj vas opomnim na ključne nevarnosti, ki ogrožajo Slovenijo:

–    NEGATIVNI DEMOGRAFSKI TRENDI,

–    VISOK JAVNI DOLG,

–    NEPRIJAZNO POSLOVNO OKOLJE.

V okviru NEGATIVNIH DEMOGRAFSKIH TRENDOV bi želel izpostaviti:

– Staranje prebivalstva: prihodnjih deset let bo ključnih. V prihodnjih desetih letih se bo število državljanov, ki so starejši od 60 let povečalo kar za 100.000, to pomeni velik pritisk na zdravstveno in pokojninsko blagajno.

Rodnost: v Sloveniji je rodnost nizka celo v primerjavi z drugimi evropskimi državami. Za ohranitev naroda bi potrebovali rodnost na ravni 2,1 rojenega otroka na mamo v rodni dobi, imamo pa jo 1,5. V Sloveniji se danes rodi nekaj več kot 20.000 otrok na leto, moralo bi se jih vsaj 30.000.

Beg možganov: iz Slovenije se je v zadnjih letih v povprečju odselilo 15.000 državljanov, od tega polovica mlajših od 40 let. Država vlaga v izobraževanje mladih, ki svoje znanje kasneje uporablajo v drugi državi.

Prav tako bo imel dolgoročne posledice naš VISOK JAVNI DOLG:

zaskrbljujoč je zlasti trend. Iz leta 2008 do danes je narasel iz 22,5% BDP na več kot 80% BDP,

– posledično plačujemo visoke obresti. V proračunih za leto 2017 in 2018 bo šlo desetino proračuna samo za obresti. Si predstavljate, kaj vse bi lahko naredili z 1000 milijoni evrov razpoložljivih sredstev vsako leto. Vsako leto bi lahko zgradili drugi tir.

Zaskrbljujoča je tudi sprostitev varčevalnih ukrepov v javnem sektorju. Vladi Mira Cerarja je v dveh letih uspelo zaposliti dodatnih 4000 javnih uslužbencev.

POSLOVNO OKOLJE v Sloveniji je NEPRIJAZNO:

–  Po podatkih raziskave “Doing business” je Slovenija na 119. mestu na področju zagotavljanja pravne varnosti podjetnikom, z drugimi besedami plačilna nedisciplina, poslovne goljufije in podobno so še vedno problem.

–  V primerjavi z državami s katerimi tekmujemo, so slovenske plače še vedno pretirano obdavčene.

–  Velik problem predstavlja tudi administracija, ki ni v oporo podjetnikom pri realizaciji njihovih idej, ampak prej ovira.

–  Imamo šolski sistem, ki ima vedno več učiteljev, vendar vedno več funkcionalno nepismenih mladih, prav tako šolski sistem ne sledi potrebam gospodarstva.

Spoštovani predsednik vlade,

vaša vlada se žal ni spopadla s ključnimi nevarnostmi, ki grozijo Sloveniji. V svoji uvodni predstavitvi ste sicer naštevali, kaj vse je bilo storjenega, vendar bistvenih sprememb na perečih področjih še vedno ni čutiti. Ker se nihče resno ne ukvarja z nevarnostmi, ki pretijo Sloveniji, se to že negativno kaže na številnih konkretnih področjih.

Pomanjkanje ukrepov v boju zoper negativne demografske trende, visok javni dolg in neprijazno poslovno okolje se najbolj očitno kaže na naslednjih področjih:

–  zdravstveni sistem,

–  pokojninski sistem,

–  šolski sistem,

–  javna uprava,

–  sodstvo.

ZDRAVSTVENI SISTEM:

Slovenija je še vedno prebogata država, da bi ljudje umirali zaradi slabe organizacije zdravstvenega sistema.V obstoječem zdravstvenem sistemu zaradi čakalnih vrst, korupcije in birokracije vsak dan umirajo ljudje! Žal imamo zdravstveni sistem, kjer do zdravstvene obravnave in zdravljenja prej pridejo tisti, ki koga poznajo ali so pripravljeni kaj dodatno plačati.

Imamo veliko odličnih zdravnikov, medicinskih sester in ostalega kadra, vendar je večina zdravstvenega osebja izgorelega, odnosi med njimi pa slabi. Vse to vpliva na kvaliteto zdravstvenih storitev. Takšno javno zdravstvo, kot ga imamo danes, ni vzdržno, saj so zdravstvene storitve iz leta v leto slabše, problemi pa vedno večji.

V konceptu ukrepov za reformo zdravstva, ki smo jih pripravili v NSi, smo se zavzeli za boljše javno zdravstvo. Predlagamo drugačen način financiranja in organiziranja javnega zdravstva. Po predstavitvi našega koncepta so nas nekatere lobistične organizacije obtožile, da rušimo javno zdravstvo. Neverjetno je, kako gredo nekateri daleč pri branjenju pozicij sedanjih rentnikov, ki izčrpavajo zdravstveno blagajno. V NSi želimo odpraviti monopol ZZZS nad obveznim zdravstvenim zavarovanjem. ZZZS bi bil po novem skrbnik zdravstvena sistema, torej regulator sistema, ne pa več razdeljevalec denarja. Seveda ni mogoče pričakovati pohval rentnikov, če jim ukinjaš vir denarja.

LJUDJE morajo imeti dostop do zdravnika, zdravil in ostalih zdravstvenih storitev v okviru zdravljenja ne glede na njihov ekonomski ali socialni položaj. LJUDJE morajo priti do zdravljenja takoj po diagnozi bolezni in ne šele po dolgih mesecih, ko bolezen lahko že bistveno napreduje in je zato zdravljenje velikokrat neuspešno, zagotovo pa dolgotrajnejše in zaradi tega tudi dražje. Sedanji zdravstveni sistem nam tega ne zagotavlja, zato ga je potrebno spremeniti.

POKOJNINSKI SISTEM:

Za vzdržnost slovenskega pokojninskega sistema je ključno razmerje med zaposlenimi, ki plačujejo za pokojnine, in med upokojenci, ki pokojnine prejemajo. Danes je razmerje med upokojenci in zaposlenimi 1,37 proti 1, kar pomeni, da 137 zaposlenih dela za 100 upokojencev. Na podlagi demografskih trendov tudi vlada v Beli knjigi o pokojninah ugotavlja, da bo leta 2060 razmerje med upokojenci in zaposlenimi še slabše, to pomeni, da bo 100 zaposlenih delalo za 108 upokojencev. Brez velikega filozofiranja in preračunavanja je jasno, da potrebujemo pokojninsko reformo, če želimo imeti v Sloveniji dostojne pokojnine

Če želimo podaljševati delovno dobo in starost ob upokojitvi, moramo bistveno spremeniti pogoje dela za starejše delavce. Če država želi, da ljudje delajo dlje, potem mora upoštevati, da so ljudje ob koncu svoje delovne dobe iztrošeni in zato bo morala temu prilagoditi tudi delovne pogoje. Pri urejanju trga dela in z davčnimi spodbudami bo morala država omogočiti, da bodo lahko starejši delavci ob koncu kariere delali krajši delovnik in da bodo delodajalci davčno nagrajeni, če bodo starejše delavce premeščali na fizično manj zahtevna delovna mesta.

Ker so naši demografski kazalci zaskrbljujoči, je vredna razmisleka tudi uvedba pokojninskega sistema, v katerem bi imeli vsi prihodnji upokojenci enako državno pokojnino. Iz prvega pokojninskega (državnega) stebra bi vsi upokojenci, ki bi izpolnili pogoje za starostno pokojnino, dobili pokojnino 600 evrov. Posledično to pomeni, da bi se tej pokojnini prilagodilo tudi plačevanje prispevkov za pokojnino. Zaradi tega bi imeli državljani višje neto plače.

Spoštovane kolegice in kolegi poslanci,

LJUDEM moramo zagotoviti dostojno življenje, ko se upokojijo. Upokojenci si po desetletjih dela zaslužijo, da v miru uživajo sadove svojega dela. Velika večina pokojnin je prenizkih in ne omogoča normalnega življenja. Pokojnine v zadnjih desetih letih realno padajo. Nova pokojninska reforma je nujna, da ustavimo nadaljnje padanje pokojnin in ljudem zagotovimo dostojne pokojnine, s katerimi bodo lahko preživeli.

ŠOLSKI SISTEM:

Znana krilatica »Uči se, da ti ne bo potrebno delati!« je povzročila ogromno škode tudi v samostojni Sloveniji. Mlade generacije je silila k tekmovanju za čim višjo formalno stopnjo izobrazbe, medtem ko je bila želja po znanju drugotnega pomena. Dobili smo številne generacije gimnazijcev in študentov, ki so študirali, ne da bi vedeli, kaj bi v življenju radi počeli. GRAF 10

Slovenski izobraževalni sistem je ustvaril množico mladih, ki imajo visoko izobrazbo, žal pa premalo praktičnih izkušenj. Ko mladi danes izstopijo iz izobraževalnega sistema in se zaposlijo, jih delodajalci šele začnejo usposabljati, da lahko samostojno opravljajo delovne procese. V poklicnem izobraževanju moramo uvesti dualni sistem, v katerem bi mladi pol leta hodili v šolo, drugo polovico leta pa se usposabljali ob delu. Le na takšen način bo šolski sistem proizvajal mlade, ki bodo za gospodarstvo uporabni takoj po končanem šolanju.

Vsekakor je potrebno dualni sistem narediti zanimiv za delodajalce. Nekajurno praktično delo na teden je za delodajalce popolnoma neuporabno. Če želi delodajalec organizirati učinkovit delovni proces, potem mu ne pomaga, da ima vajenca na razpolago dva dni na teden. Učinkovito usposabljanje in hkratnakorist tako za mlade kot za delodajalce sta mogoča le v primeru dela na daljše časovno obdobje.

Ob vseh težavah, ki jih ima slovensko šolstvo, nekateri netijo še nepotreben ideološki konflikt med zasebnimi in javnimi šolami. Ne razumem tistih, ki trdijo, da pet zasebnih osnovnih šol lahko ogrozi delovanje 458 javnih osnovnih šol. Čim prej moramo odpraviti tudi diskriminacijo, ko gre za plačilo programa zasebnih šol, ki izvajajo javno priznan program. Za enako delo moramo zagotoviti enako plačilo. Stroški infrastrukture pa so in bodo tudi še naprej ostali breme lastnika zasebne šole.

Slovenski šolski sistem se mora spremeniti. Od količine, to je pomnjenja številnih neuporabnih podatkov, mora preiti h kakovosti, to je k razumevanju procesov in konceptov.

JAVNA UPRAVA:

Slovenska javna uprava ni dobro organizirana. Tudi profesionalni karierni sistem ne deluje. Uradniki ne napredujejo zaradi kakovosti svojega dela, ampak zaradi ugajanja nadrejenim. To ruši zaupanje med ljudmi, predvsem pa ne nagrajuje sposobnih ljudi, ki bi si to zaslužili.

Jasne linije odgovornosti ni. Za napake praktično ne odgovarja nihče. Konec meseca uradnik, ki je cel mesec garal in trdo delal, dobi enako plačo kot uradnik, ki ne samo da ni delal, ampak je povzročil tudi škodo.

Prvi ukrep za učinkovitejšo javno upravo mora biti drugačna plačna politika. Vsaj petina plače bi morala biti vezana na delovno uspešnost in učinkovitost uradnika. Za uveljavitev tega ukrepa bi morali vzpostaviti jasnejšo linijo odgovornosti. Drugi ukrep mora biti večji poudarek na e-poslovanju. Pri elektronskem poslovanju je ogromno možnosti za izboljšave. Za uveljavitev tega ukrepa so potrebni večja e-pismenost uradnikov in več sredstev za uvajanje e-novosti.

Pretirana normiranost (zapletena zakonodaja) in nejasni podzakonski akti velikokrat pripeljejo do tega, da dva državna organa zakonske predpise tolmačita različno. Zlasti pri prostorski, okoljevarstveni in kulturnovarstveni zakonodaji se dogaja, da en državni organ na nekem območju dovoli graditi, drugi pa gradnjo prepove. Oba državna organa trdita, da imata prav in da zgolj izvajata zakonodajo. Sledi dolgotrajno tožarjenje in pritoževanje na sodiščih, ki investicijo praktično blokira, saj investitor za gradnjo objekta potrebuje dovoljenji oz. soglasji obeh organov. Tudi to povzroča gospodarsko škodo in Slovenijo močno omejuje.

Potrebujemo javni sektor, ki bo v službi ljudi. Slovenski javni sektor potrebuje drugačno plačno politiko, da bodo lahko uspešni javni uslužbenci nagrajeni, slabi pa kaznovani. Slovenija mora razviti javni sektor, ki bo podpiral podjetnost, inovativnost in vsesplošen razvoj njenih državljanov. Javni sektor ne sme biti prva ovira pri realizaciji idej ČLOVEKA, ampak njegova glavna opora.

SODSTVO:

Imamo ljudi, ki niso nikjer zaposleni, prav tako niso nič podedovali, pa vseeno vozijo avtomobile, vredne več kot 100.000 evrov in živijo v hišah, ki so vredne več kot pol milijona evrov. To enostavno ne gre skupaj in povejte mi en dober razlog, zakaj v Italiji in celo Srbiji lahko odvzamejo za več 100 milijonov evrov nezakonito pridobljenega premoženja, v Sloveniji pa to ni mogoče. Ga ni!

Imamo bankirje, ki so vsakemu izmed nas naložili 2.500 evrov dolga za sanacijo bančnega sistema, nato pa takoj izgubili spomin. Letos avgusta sem obiskal Islandijo. Ljudje, s katerimi sem govoril, zaupajo sodstvu, saj tam neodgovorni bankirji sedijo za rešetkami. Pri nas pa se takšni bankirji brezsramno potegujejo celo za nove vodilne funkcije. Zato smo v NSi sami vložili paket zakonov za pregon bančnega kriminala.

Imamo goljufe, ki ne plačujejo prispevke delavcem, poleg tega še ustanavljajo nova podjetja, pa nas birokracija prepričuje, da jim ne smemo prepovedati ustanavljanje podjetji za več kot tri leta.

Na pravico v Sloveniji čakaš več kot deset let. To ni normalno. Potrebujemo reformo sodstva. Opustiti moramo vzorce delovanja, ki se vlečejo še iz časov socializma. Ključno je povečati preglednost delovanja in učinkovitost sodstva. Treba je spremeniti način imenovanja sodnega sveta, tako, da bodo sodniki izgubili večino v tem organu. S tem bi povečali demokratično legitimnost sodnega sveta in s tem tudi imenovanja kandidatov v sodniško funkcijo, saj sodniki v funkcijo ne bi imenovali sami sebe. Spremeniti moramo način napredovanja, ki mora biti pogojen z nizkim odstotkom sodb, ki padejo na višji stopnji. Prav tako moramo spremeniti plačno politiko v sodstvu. Pri plači sodnikov mora biti upoštevana zahtevnost primerov. Predvsem pa moramo uvesti poizkusni mandat sodnikov.

Spoštovani predsednik vlade,

Izvoljeni ste bili zato, da ljudem zagotovite normalno življenje. Žal pa imamo danes zdravstvno na intenzivni negi, gospodarstvo v prisilnem jopiču, mlade pa na poti v tujino.

Krščanski demokrati ocenjujemo, da v sedanji sestavi Državnega zbora ni mogoče oblikovati koalicije, ki bi si za svoj cilj postavila graditev normalne Slovenije.

Za normalno Slovenijo bi moramo zgraditi:

  1. pravičnejšo domovino: v mislih imam zlasti reformo sodstva in delovno-pravne zakonodaje.
  2. močno gospodarstvo: v mislih ima davčno reformo, reformo javne uprave in šolstva.
  3. varnost, ko zbolimo, se upokojimo ali ko zgubimo službo: v mislih imam predvsem zdravstveno in pokojninsko reformo ter odločnejšo podporo mladim družinam.

Spoštovani predsednik vlade,

glede na realne ekonomske in socialne okoliščine bi bilo za Slovenijo najbolje čim prej oditi na predčasne volitve. Nadaljnje vztrajanje s sedanjo koalicijo za Slovenijo pomenita izgubljeni dve leti, saj Slovenija na ključne izzive leta 2018 ne bo nič boljše pripravljena kot je bila leta 2014. Tolikokrat opevana politična stabilnost je lahko samo nujen predpogoj za ključne reforme, ne more pa biti politična stabilnost edini cilj vlade.

Spoštovani predsednik vlade,

morda boste celo dokončali mandat, za boljšo prihodnost Slovenije pa bi bilo bolje, da bi že jutri odšli na predčasne volitve.