Minister Klemenčič, če ne zmorete prevzeti odgovornosti za svoja dejanja, kako jo lahko zahtevate od drugih?

DELITE TA
PRISPEVEK
17.11.2017, NSi

»Položaj ministra je ena najodgovornejših funkcij v državi. Posameznik, ki zaseda tako visoko funkcijo, mora biti oseba z absolutno osebnostno in moralno integriteto. Brž, ko se pojavi nek sum o določeni nepravilnosti, ki bi jo zagrešil kak funkcionar pred ali med opravljanjem funkcije, bi moral slediti odstop s funkcije,« je prepričana poslanka NSi Iva Dimic, ki je napovedala podporo interpelaciji ministra Gorazda Klemenčiča.

Izpostavila je, da minister Klemenčič ne dosega ugleda, ki pritiče takšni osebi.

»Integriteta je celovitost, skladnost, pristnost, poštenost in verodostojnost. Oseba z integriteto je oseba, ki govori, kar misli, in dela to, kar govori. Njena dejanja so skladna z moralnimi normami in veljavnim pravnim redom. Ali je minister, mag. Goran Klemenčič, oseba z integriteto? Predlagam, da si na to vprašanje odgovori kar minister sam,« je povedala Iva Dimic.

Minister za svoje delovanje nima prepričljivih elementov

Izrazila je mnenje, da minister za pravosodje v svojem odgovoru na interpelacijo ne podaja prepričljivih argumentov. »V času, ko je bil minister še predsednik KPK nanj pada velika senca dvoma, ko na vso moč zagotavlja, da je v zvezi s sumom pranja denarja v NLB postopal profesionalno in strokovno, celo nadstandardno,« je poudarila Iva Dimic in dodala: »Prepričani smo, da je bil mag. Klemenčič kot predsednik KPK na podlagi samega zakona dolžan izročiti oziroma poskrbeti, da se izroči vsa dokumentacija v zvezi z bančnim kriminalom, drugimi kršitvami bančne zakonodaje in kršitvami določil zakona o integriteti in preprečevanju korupcije.«

Namesto reforme površinski popravki

Druga črna lisa na področju pravosodja tudi zaradi nerealizirane pravosodne reforme, ki naj bi bila po besedah ministra bila celovita in korenita, pa vendar lahko trdimo, da gre le za površinske popravke posameznih zakonov in podzakonskih aktov, ki še zdaleč ne pomenijo bistvenih in nujno potrebnih sprememb v pravosodju.

»Slovenija še vedno ostaja čisto zadaj na lestvici neodvisnosti sodstva pove vse, kako tudi ne, če pogledamo samo prepletenost v postopkih imenovanja sodnikov,« je bila jasna poslanka NSi.

V Novi Sloveniji smo predlagali več predlogov sprememb in dopolnitev zakonov na področju pravosodja, ki bi pripomogli k saniranju sedanjega stanja. Zakon o sodiščih, s katerimi smo predlagali uvedbo specializiranih oddelkov za bančno kriminaliteto pri okrožnih sodiščih, dvakrat smo predlagali tudi novelo Zakona o državnem tožilstvu, s katerim smo predvidevali povišanje minimalnega števila državnih tožilcev na specializiranem državnem tožilstvu iz 10 na 20 in predlagali ustanovitev oddelka za pregon bančnega kriminala. Zahtevali smo avtentično razlago četrtega odstavka 153. člena in drugega odstavka 154. člena Zakona o kazenskem postopku.

Zakaj niste poskrbeli za učinkovito delovanje pravosodja?

Za vse navedeno brez dvoma nosi odgovornost minister za pravosodje. »Kot nosilec ene najvišjih funkcij bi moral vedeti kaj pomeni prevzeti odgovornost. Če tega ne zmore, kako lahko to zahteva od drugih?« je bila jasna Iva Dimic.

Dodala je: »Zakaj, spoštovani gospod Klemenčič, niste v času svojega mandata poskrbeli za visoko strokovno ter etično in pravno odgovorno delovanje vseh konstitutivnih delov pravosodja? To je nujno potrebno za učinkovito delovanje pravosodja?«