Matej Tonin v Delu: Sestavo desne vlade bi lahko omogočil skupni kandidat za predsednika vlade

DELITE TA
PRISPEVEK
29.05.2017, NSi

V javnosti se je pojavil dokument z ambicioznim naslovom zakon o SOVI, vsebinsko se je izkazalo, da je zelo sporen, premier Miro Cerar je dejal, da gre za neko delovno gradivo. Vaš komentar?

Varnostno obveščevalni sistem potrebuje prenovo in spremembe. Sedanji sistem je bil postavljen v devetdesetih. Od takrat se je marsikaj spremenilo.

V osnutku, ki kroži, so najverjetneje zbrane vse želje, ki jih ima obveščevalno varnostna srenja. Preseneča me, da vlada prenovo obveščevalno – varnostnega sektorja koncentrira samo na SOVI, čeprav bi pri celostni prenovi morali poseči tudi v pristojnosti Policije in OVS MORS.

Omenjeni osnutek daje SOVI nova pooblastila, na področju protiobveščevalne dejavnosti in zagotavljanju varnosti doma, ki močno posegajo v človekove pravice, zato bi morali nujno urediti močan in učinkovit civilni nadzor nad temi pooblastili. Prav to v osnutku manjka. Izjemno moteče je določilo, ki govori o tajnih sodnikih, ki naj bi odrejali uporabo prikritih preiskovalnih sredstev.

Zakaj se takšni dokumenti pojavijo? Kakšen motiv bi lahko imel žvižgač?

Po moji oceni se pripravljalci osnutka zakona niso mogli zediniti v katero smer naj se vse skupaj pelje. Večina je najbrž zagovarjala velike pristojnosti SOVE in hkrati izjemno šibak civilni nadzor. Manjšina pa jih je zaustavila tako, da je osnutek spravila v javnost in ga tako v kali zatrla.

Prikrita preiskovalna sredstva, ki jih uporabljajo obveščevalne in varnostne službe, vedno pomenijo poseg v človekove pravice, zato so dovoljena le v izjemnih primerih. Zahteva jih izvršna veja oblasti, odobri sodna, pravilnost postopkov pa nadzoruje zakonodajna veja oblasti. Ključno, kar manjka v osnutku omenjenega zakona, je razdelan in predvsem učinkovit nadzor nad uporabo prekritih preiskovalnih sredstev s strani zakonodajne veje oblasti.

Kakšni učinke lahko pričakujemo s takšno objavo?

Vnesla bo nezaupanje in dvom o potrebnosti prenove obveščevalno varnostnega sektorja. Razprava o prenovi varnostno-obveščevalnega sektorja bi morala potekati transparentno in na široko, ne da se pripravlja na pol v ilegali. Če se tovrstne osnutke zakonov piše v tajnosti, imamo vsi slab občutek. Nastane vtis, da skuša oblast narediti nekaj za našim hrbtom. V Evropi se o tovrstnih zakonih razpravlja zelo transparentno. Podoben pristop bi potrebovali tudi v Sloveniji, tako kot pred leti, ko je nastajal aktualni zakon o parlamentarnem nadzoru obveščevalnih in varnostnih služb. Če želimo postaviti obveščevalne službe na zdrave temelje, je treba o njih odkrito razpravljati, identificirati težave in jih rešiti. Več kot bo ljudi vključenih v demokratično razpravo, manj bo nasprotovanja.

Je možno zakon o Sovi sprejeti še v tem mandatu?

Zelo malo verjetno, saj takšnemu osnutku, ki je bil objavljen, nasprotuje celo vladna koalicija. Dopuščam možnost, da bodo sprejeti kakšni manjši popravki zakona o Sovi, a to ne bo rešilo bistvenega problema, to je, kako povečati učinkovitost obveščevalnih služb.

Če želimo povečati učinkovitost slovenskih obveščevalnih in varnostnih služb, se moramo lotiti vseh, ne le SOVE. Dobro bi morali premisliti, kako reorganizirati SOVO, Policijo in OVS MORS. Imamo tri službe, ki so v primerjavi s svojimi evropskimi konkurenti vse majhne. Če želimo narediti sistem učinkovit, moramo za začetek na enem mestu združiti vso tehniko. Iz vseh treh služb bi morali izločiti in povezati v novo agencijo vse, ki v sedanjih službah opravljajo SIGINT. Zdi se mi nesmiselno, da vsaka služba posebej kupuje posebno opremo in za uporabo usposabljala ločene ekipe ljudi.

To bi bil velik poseg v sistem.

Če nekdo misli resno prenoviti obveščevalno-varnostno področje, tega ne more početi ob koncu mandata. To se dela ob začetku mandata, ker bodo nasprotovanja zagotovo velika. Vsaka sprememba bo znotraj služb naletela na odpor. In ker so v teh službah vešči manipuliranja, lahko že sedaj napovemo, da se bodo v javnosti pojavile takšne in drugačne anonimke. Vsakdo, ki se bo lotil prenove obveščevalno-varnostnega področja, bo zagotovo deležen silovitega napada. Je pa zaradi prihodnosti Slovenije prenova nujna.

Podpirate Janeza Pogorelca v njegovih izjavah o Janezu Janši in SDS?

Njegovo izjavo, da Slovenija nujno potrebuje desnosredinsko koalicijo, če želimo obrniti položaj v državi na bolje, podpiram. Da bi to dosegli, moramo najti človeka, ki bo povezal vse sile na desni strani.

Vaš komentar prepovedi vstopa Pogorelca na kongres SDS? Gre za stopnjevanje napetosti med SDS in NSi?

NSi in SDS imata dinamičen odnos. So področja, kjer v parlamentu dobro sodelujemo, so področja, kjer smo na različnih bregovih, vsekakor pa zelo drugače gledamo na to, kako naj desni blok doseže 46 poslancev v državnem zboru.

Vi pravite tretji človek, SDS nihče drug kot Janez Janša. Je vaš predlog legitimen, glede na to, da ta tretji človek ne bi kandidiral na volitvah?

Slovenska ustava pravi, da se predsednika vlade izvoli v parlamentu z večino glasov. Tisti, ki zbere podporo vsaj 46 poslancev je predsednik vlade. Vse ostalo so prazne besede, ker stvari v državi lahko spreminjaš le, če imaš večino v državnem zboru. Če Ljudmila Novak pravi, da ne z Janšo in če Janez Janša pravi ne z Novakovo, potem je iskanje tretjega človeka za mandatarja logična posledica. Če bi obstajala politična volja, bi lahko skupnega kandidata za predsednika vlade predstavili še pred volitvami, kar bi mu dalo vso potrebno demokratično legitimnost. Le tako je mogoče dobiti 10 do 15 dodatnih glasov za pomladno opcijo, kar bi nam sploh omogočilo sestavljanje vlade.

Je mogoče z iztrebljanjem drugorazrednosti (slogan SDS) priti do normalne Slovenije (slogan NSi)?

Slogana se ne izključujeta, ampak sta kompatibilna. Dvojni standardi, eni za posvečene, drugi za navadne ljudi, Slovenijo oddaljujejo od normalnosti. Ko bodo za vse veljala enaka pravila igre, takrat bodo postavljeni temelji za normalno Slovenijo.

Kdaj bomo izvedeli, kdo bo predsedniški kandidat na predsedniških volitvah?

Obstaja zelo velika verjetnost, da na taboru NSi 18. junija v Žireh.

Zdi se, da ste doslej čakali na SDS, da oni prej objavijo svoje ime kandidata?

V taktiko druge stranke se ne spuščamo, pri nas je razlog za čakanje jasen – imamo dva resna kandidata in ocenjujemo, da bi bila oba dobra predsednika države. Trenutno se posvetujemo, kaj bi bilo v dani situaciji najbolje za Slovenijo in za Novo Slovenijo. Odkrito povem, da so za NSi najpomembnejše državnozborske volitve. Tukaj se resnično spreminja Slovenijo. Naš cilj je podvojiti število poslanskih mest.

Na osnovi tega lahko slutimo, kakšna bo odločitev.

Del članov predsednico nagovarja naj kandidira za predsednico republike, del članstva jo nagovarja naj stranko popelje na državnozborske volitve. Priznam, končnega odgovora še nimamo.