Komentar: Kaspijska dimenzija slovenske zunanje politike – novi zagon starih uspehov

Slovenska zunanja politika od 2005 do danes

Slovenski zunanji politiki je po vstopu v NATO in EU uspel velik podvig, da je stopila na čelo OVSE leta 2005 in kmalu za tem še uspešno opravila predsedovanje EU. Taktično gledano je bilo prav to zadnje največji zalogaj za slovensko diplomacijo in politiko. Najbolj strateško in prodorno zunanjepolitično obdobje pa je Slovenija dosegla med predsedovanjem OVSE.

Zakaj OVSE?

Že davno je veliki ameriški strateg in geopolitik Zbigniew Brzezinski, ki je blestel kot svetovalec za nacionalno varnost v Carterjevi administraciji, zapisal: tisti ki ima pod kontrolo Evrazijo ima pod kontrolo globalne geopolitične trende. To je točno – če pogledamo v zgodovino, so se od Aleksandra velikega do Otomanskega cesarstva na tem delu sveta gradili in lomili imperiji. In Evropa je že v 19. stoletju, ko so prvič v Baku zakorakali francoski naftarji, prevzela odgovornost za usodo Kaspijskega zaliva in južno-kavkaške regije.

Danes se na območju OVSE, ki se sicer razteza od Vancouvra do Vladivostoka, odvija cel segment strateško in politično pomembnih bitk med Kitajsko (»One Road One Belt Initiative«, ki se je razlezla že po celi centralni Aziji) do Rusije, ki preko zamrznjenih konfliktov na južnem Kavkazu narekuje stabilnost in varnost trem južno-kavkaškim državam. Tukaj je Turčija, ki je po zlomu turško-evropskih pogajanj vse manj predvidljiv in vse bolj svojeglav igralec. V različnih strateških teatrih – od Afrike do Bližnjega vzhoda in kaspijskega bazena – so Turške stopinje vedno bolj vidne in prodorne. In ne nazadnje še iranska kriza, kamor so vpete posredno tudi ZDA, ki lomi regijsko stabilnost in evropsko varnost.

Zanimivo je, da je v tem delu sveta skupna evropska zunanja politika skorajda neopazna in nemočna, kar je EU na nek način sama priznala s sprejetjem nove EU strategije za Centralno Azijo. V bistvu je sploh ni, razen na področju energetskega razvoja v Azerbajdžanu ter priponke le-tega na EU plinovode in energetsko omrežje. Naprej od Azerbajdžana pa EU politični pogled ne seže. To je velika napaka ne samo iz strateškega vidika, pač pa tudi iz varnostne in ekonomske plati. Kajti brez Evrope bo Centralna Azija ostala pod vplivom in nadzorom Rusije, Turčije in predvsem Kitajske. Kar pa pomeni, da bo evropsko strateško zaledje ostalo skrčeno in ne bo segalo dlje od Črnega morja. Iz varnostnega vidika je to veliko tveganje, EU pa bi morala delati več na izgradnji varnostnega pasu, ki sega vse do Evrazije. Brez varnostnega zaledja je evropska skupna obrambna in zunanja politika oslabljena. Vse to pa negativno vpliva tudi na globalno moč EU.

Vloga Slovenije

Tukaj lahko Slovenija odigra ključno vlogo, in prevzame odgovornost za oblikovanje evropske politike do Kavkaza in širšega Kaspija. Imamo strateško težo na tem delu sveta še iz časa OVSE;  neko skupno zgodovinsko izkušnjo z državami južnega Kavkaza ter skupen interes postaviti realno evropsko protiutež Kitajski na tem delu sveta. To je naloga, ki jo Evropa mora opraviti in jo tudi zmore. Projekt, ki ga lahko vodi in oblikuje v imenu EU prav Slovenija.

To ni brca v temo, niti ne skok v bazen brez vode. Malo po tem, ko je prevzel položaj novi visoki predstavnik EU za skupno zunanjo in obrambno politiko Josep Borrell, se je udeležil letnega zasedanja zunanjih ministrov OVSE. Že predlani je zveza NATO ponovno odprla svojo povezovalno pisarno pri OVSE na Dunaju. To sta samo še dva dokaza več, da je regija prioriteta pri najvišjih strateško-obrambnih mehanizmih v EU. Slovenska iniciativa v tej regiji bi zato bila na mestu in smiselna nadgradnja tega, kar se že dogaja.

Kaj storiti?

• Strateški projekti

Odprtje slovenske ambasade v Republiki Azerbajdžan z močnim in prodornim ambasadorjem, ki bi iz Bakuja pokrival tri južno-kavkaške republike (in ne več iz Ankare).

Imenovanje letečega ambasadorja za Centralno Azijo.

Zagon slovensko-kavkaške štiri-laterale v obliki 2. dnevnega srečanja na nivoju predsednikov držav in vlad na Brdu pri Kranju.

Priprava in izvedba EU-kaspijskega vrha v času slovenskega predsedovanja EU.

Po vrhu: zasnova nove evropske politike v kaspijski regiji in na južnem Kavkazu.

• Strateška dodana vrednost

Za Slovenijo: krepitev političnega sodelovanja s strateško pomembnim delom sveta, kjer pa je slovensko gospodarstvo (Krka, Iskra +) že dobro prisotno. Podpora in nadgradnja slovenskega gospodarstva v Evraziji.

Prevzem odgovornosti za oblikovanje evropske politike v pomembnem delu sveta.

Za EU: novi zagon in nova strategija za regijo, katero EU enostavno ne sme ignorirati.

Za novo slovensko vlado:  prepoznavnost in uspeh pri ustvarjanju dodatne vrednosti za Slovenijo in slovensko diplomacijo. Ponovno prebujanje slovenske diplomatske mreže in nov zagon slovenski zunanji politiki, ki se mora odlepiti od ‘balkan only’ mentalitete.

• Časovni okvir: 2+ leti

Dve leti za postavitev diplomatsko-političnih aktivnosti plus 4. leta za realizacijo in merjenje efekta nove strategije.

• Stroški

Novo slovensko predstavništvo v Bakuju, ki pa ga lahko sofinanciramo tudi z participacijo privatnega sektorja preko ustanovitve Slovenia Business & Cultural House, kot del slovenske misije v Azerbajdžanu.

————————————————————————————————————————————–

Borut Grgič

Član strateškega sveta NSi