KANDIDATKA ZA MINISTRICO MATEJA ČALUŠIĆ PODCENJUJE MOČ IN POMEMBNOST SLOVENSKIH KMETOV

»Predstavitev kandidatke za ministrico za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano na matičnem odboru bi lahko poimenovali zgodba o slovenskem kmetijstvu, začinjena z malo gozdarstva, ribištva in oljkarstva, seveda. O hrani smo slišali bolj malo, o varni hrani prav nič, o prehranski industriji tudi nič. To se kandidatke ne tiče, ker je pripravljavec njene zgodbe na te teme očitno pozabil, ali pa mu niso blizu,« je bila v predstavitvi stališča poslanske skupine NSi uvodoma jasna dr. Vida Čadonič Špelič.

Tudi do ene najbolj aktualnih tem v Evropi, do protestov kmetov, se kandidatka Mateja Čalušić na uvodni predstavitvi pred poslanci ni opredelila. »Očitno je ni strah, da bi se kaj podobnega lahko zgodilo tudi v Sloveniji,« je poudarila dr. Čadonič Špelič.

Ima pa koalicija vedno možnost, da kmete z zakonom depolitizira, kot je naredila s kmetijsko gozdarsko zbornico s prvopodpisano kandidatko za ministrico, ali pa jih ukine in bo imela mir pred njimi. »Kandidatka je podprla tudi zakon o zaščiti živali, zdaj pa pravi, da je nezakonit odvzem živali po novem zakonu napaka, ki se lahko zgodi vsaki inšpekciji. Napaka je beseda, ki spremlja začetek ministrske kariere Mateje Čalušić. V inšpekcijskem postopku ni dogovornega priznanja napake, saj gre za poseg v pravice strank. Za napake inšpektorjev uprave za varno hrano pa odgovarja resorni minister, torej minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano,« je nadaljevala poslanka.

Nevladne organizacije ne morejo biti glavni odločevalci pri oblikovanju kmetijskih politik

Prihodnost slovenskega kmetijstva je tesno povezana z EU. »Slovenija in EU bosta morali skupaj oblikovati novo smer kmetijske politike. Vse bolj je jasno, da je potrebno izpeljati trajnostno preobrazbo kmetijstva. To zahteva nove vrednote, znanje in močno kmetijsko politiko, ki bo usmerila razvoj kmetijstva, a tudi njen prispevek k okolju in naravi ter zdravi in varni hrani. Kmetijski minister torej mora biti močan politik, ki bo v Evropi zagovarjal slovenska stališča,« je poudarila.

Državna uprava v kmetijstvu je ključnega pomena za pripravo zakonodaje, ukrepov kmetijske politike in njihovo izvedbo. Nevladne organizacije so po mnenju dr. Čadonič Špeličeve koristen sogovornik uradnikom in politikom, a ne morejo biti glavni odločevalci, kot se je to zgodilo v primeru zakona o zaščiti živali. »Zdaj so v težavah vsi, uradniki, ker ne morejo izvajati zakona skladno z drugimi procesnimi predpisi, in kmetje, ki ne vedo, kdaj bo kakšna aktivistka površno ocenila rejno stanje in videz njihovih živali ter o tem poročala v kabinet predsednika vlade,« meni.

Samooskrbe ni brez aktivnih kmetij

V NSi od nove ministrice pričakujemo, da se zaveda, da ni samooskrbe brez aktivnih kmetij, ki jim je treba omogočiti kmetovanje, ne jih omejevati z različnimi »zelenimi predpisi«. »Slovensko kmetijstvo je butično in ne ogroža nikogar, razen nas samih, ker preprosto nimamo dovolj površin, da bi bili prehransko suvereni. Zato je vsak kmet, ki karkoli pridela za v usta, dragocen. Res je, da je danes mogoče v trgovini kupiti vse, kar potrebujemo na krožniku, a kako bo jutri? V Sloveniji nikoli ne bomo popolnoma samooskrbni, zato je zelo pomembno, kako strokoven in učinkovit nadzor nad hrano, zlasti nad tisto, ki jo pripeljejo od drugod, organizira država,« je prepričana poslanka.

MKGP je obsežen resor, ki zajema vse procese od njive do mize. Vsi deležniki so pomembni in soodvisni, zato jih je potrebno poslušati in se pravilno odločati, kdaj koga denarno ali morda samo moralno podpreti. V preteklosti so ga razen nekaj izjem vodili strokovnjaki, profesorji, kmetje  in izkušeni uradniki. »Mateja Čalušić ni nič od naštetega, zato se v NSi bojimo, da ne bo kos tej zahtevni funkciji. To bo lahko imelo posledice tako za kmete kot za vse nas, ki smo od kmetijstva odvisni vsak na svoj način,« je zaključila poslanka dr. Vida Čadonič Špelič.