V nadaljevanju v celoti objavljamo intervju vodje poslanske skupine NSi Janeza Ciglerja Kralja za Večer, kjer je med drugim spregovoril tudi o tem kaj ekipa NSi meni o delovanju aktualne koalicije, pripravah na jesen in zakaj se ne strinjamo z odločbo Ustavnega sodišča. Intervju objavljamo v celoti spodaj.
Je predsednica državnega zbora jezna, ker ste med sejo odšli na intervju?
Retorično vprašanje, kajne?
Delno.
No, stvari glede prisotnosti v dvorani se odvijajo skoraj v pravo smer. Nedavno sem predlagal, da se kot odrasli, zreli in odgovorni ljudje pogovorimo. Predsednica je bila hvaležna za predlog. Potem ko nismo imeli vsi povsem enakih stališč, se je odločila, da bo za mnenje vprašala komisijo za poslovnik. To se nam zdi dovolj pošteno. Sedaj čakamo na ugotovitve.
Kakšno je ozračje v državnem zboru v novi sestavi?
V NSi imamo izjemno dobro, izkušeno in preizkušeno poslansko skupino. Po volitvah smo dobili enega poslanca več in ponosen sem, da smo dejavnik dialoga, spoštovanja in dostojanstva vsakega človeka. V okviru celotnega parlamenta lahko tako kot poslanec kot politolog ocenim, da je zmanjšanje števila parlamentarnih strank pravzaprav tudi dobro. Politični prostor se je namreč izčistil, razmerja so bolj jasna, delo državnega zbora pa je tako iz postopkovnega kot vsebinskega vidika precej bolj pregledno kot v preteklosti.
Kakšna je bila za Novo Slovenijo vrnitev v opozicijo?
NSi je v vsakršni vlogi generator povezovanja političnih sil in ljudi. Državljani bodo lahko šele čez nekaj časa realno ocenili, kako smo to vlogo opravljali v preteklem mandatu, ko smo bili del koalicije. Prvi odzivi so bili zelo pozitivni in ugodni. V vladi smo imeli dobro in mlado ministrsko ekipo in jasen program, operativnost je bila izjemna. Glede na to, da smo bili manjši partner v vladi, ocenjujem, da smo svoje naloge glede na dejansko politično moč dobro opravljali. Razmere so se po volitvah spremenile in NSi prvič v zadnjih desetih letih ni bila povabljena niti k osnovnim pogovorom o možnosti sodelovanja v vladi.
Imate občutek, da se vam je zgodila krivica?
Nikakor ne, ampak to nekaj pove o trenutni politični situaciji.
Ali to več pove o sedanji koaliciji ali o vaši stranki?
Dobro vprašanje. Kaj menite?
Bralci želijo vaš odgovor.
Vabilo na pogovore običajno ponudi zmagovalec volitev oziroma potencialni mandatar. S tem sem odgovoril na vprašanje.
Predsednik vlade je dejal, da ga zanima sodelovanje z NSi na širši ravni.
Dovolite mi, da se najprej vrnem k naši sedanji vlogi. Izkušnje preteklih dveh let in pol smo prenesli v našo opozicijsko držo z močnim zavedanjem, da Slovenija potrebuje jasno desnosredinsko alternativo sedanji koaliciji. To je naša motivacija in naš kompas za delo v državnem zboru. Ob besedni naklonjenosti, ki jo omenjate glede predsednika vlade, smo jasno povedali, da ne vidimo težave pri sodelovanju v določenih projektih, ki so dobri in nujni za državo. Naštejem lahko nekaj primerov, ki potrebujejo širše soglasje znotraj parlamenta. Gre za spremembo volilne zakonodaje, ustanavljanje pokrajin in upravljanje z epidemijo covida. Na teh področjih smo pripravljeni sodelovati in prispevati svoje rešitve. Glede konkretnega sodelovanja pa se znova lahko vrnem k temu, da vljudnostnega pogovora o sodelovanju zaenkrat še ni bilo. V stranki lahko situacijo ocenjujemo na podlagi dejanj, ne besed. V parlamentu imamo jasno pozicijo. Dobre stvari podpremo, medtem ko slabim stvarem – predvsem radikalnim predlogom Levice – nasprotujemo in jih zavračamo. Vsekakor pa ne upočasnjujemo procesov, ki jih vlada potrebuje za svoje delo. Že res, da se ne strinjamo z zakonom o vladi, ker ne verjamemo, da bo povečanje števila ministrstev prineslo tudi večjo učinkovitost, a kljub temu ne podpiramo predloga za referendum.
Se dogaja zloraba instituta referenduma?
Referendum je orodje, ki ga imata na voljo tako koalicija kot opozicija. Zelo težko je presojati, kdaj je zlorabljen ali uporabljen konstruktivno. Pri razpravi o tem velja spomniti na delovanje opozicije KUL v prejšnjem mandatu, ki je bilo v povezavi z uporabo referendumi zelo ostro in brezkompromisno. V NSi smo se odločili, da referenduma o zakonu o vladi ne bomo podprli, ker želimo, da se vlada čim prej organizira, kot si je to zamislila, in prične z delom. Nočemo namreč poslušati izgovorov, da vlada ne more delovati zaradi nagajanja opozicije. Nova Slovenija pri nagajanju ne sodeluje.
Kako aktivni boste v kampanji ob seriji drugih referendumov, ki se obetajo jeseni?
Podprli bomo razpis referenduma o zakonu o RTV Slovenija. Ocenjujemo, da ima Slovenija problem z medijsko krajino. Novinarji bi morali imeti zagotovljeno visoko stopnjo profesionalnega dela v svojih medijih. Poslanstvo medijev je namreč, da v javnost na profesionalni ravni in neodvisno prenašajo celoten spekter pogledov, ki se pojavljajo v naši družbi. Menimo, da temu trenutno ni tako. Veliko težavo vidimo tudi pri financiranju medijev, ki bi zagotovili visoko profesionalnost in neodvisnost novinarjev.
Toda kaj vas moti pri noveli zakona o RTVS, ki naposled prinaša konkreten umik politike iz upravljanja javnega servisa?
Ministrici za kulturo se je ta teden zgodil pomenljiv lapsus o tem, da je namen zakona omogočiti politično vmešavanje. Lahko rečemo, da gre za naključen spodrsljaj, a vseeno se ne moremo znebiti občutka, da je bil dosedanji zakon iz leta 2005 ves ta čas sprejemljiv za vse strani, sedaj pa ga je treba popraviti zaradi načrtovane zamenjave ljudi na RTVS.
Res mislite, da je bil sprejemljiv za vse?
Nikoli se ni spremenil. Za to ni bilo politične volje.
Vendarle je bilo ogromno pobud za spremembo zakona in opozoril, da ga je treba izboljšati.
Da, a nikoli ni bil spremenjen. Sedaj imamo na mizi novelo zakona in ne verjamemo, da bi predvidene spremembe lahko prinesle večji profesionalizem in manjše možnosti pritiska na novinarje RTV Slovenija. Ne moremo se znebiti občutka, da gre samo za željo po zamenjavi enih ljudi z drugimi. Omenili ste, da zakon prinaša umik politike iz javnega servisa. Kaj pa, če bo čez nekaj let v drugačnem kontekstu neka druga civilna družba predlagala drugačne kandidate za organe upravljanja RTV? Bomo spet spreminjali zakon?
Vendarle bo Evropska komisija ravno na primeru Slovenije poskušala uskladiti medijsko zakonodajo za vse članice. Iz Bruslja prihajajo informacije, da Unija podpira sedanjo novelo zakona o RTVS.
Komisarka je posebej poudarila težavo primernega financiranja medijev. V NSi zagovarjamo koncept, da se odpre pot, po kateri bi državljani lahko medijem namenili del dohodnine. To se nam zdi najbolj pravičen in odprt pristop, da lahko novinarji brez pritiskov politike ali kapitala profesionalno opravljajo svoje delo.
Podpirate sedanjo sestavo programskega in nadzornega sveta RTVS?
Ker nisem medijski strokovnjak, to zelo težko ocenjujem. V NSi smo večkrat dobili občutek o pomanjkanju našega spektra stališč v medijskem poročanju, vendar k temu nikoli nismo pristopali konfliktno. Zavedamo se, da je RTV Slovenija med drugim tudi izjemno dobra kulturna ustanova s širokim programskim spektrom. Vsi smo odraščali ob čudovitih oddajah na javni televiziji. Tudi versko uredništvo je izjemnega pomena za vse vernike v državi. Menimo, da je to hišo treba upravljati z velikim občutkom za skupno dobro in pomirjanje razmer. NSi želi biti generator pomirjanja, kadar gredo stvari predaleč. V konkretnem primeru lahko dokaj utemeljeno rečem, da nobena stran ne prispeva k pomiritvi razmer. Sedanje stanje prav gotovo ni dobro za nikogar. Zagotovo obstaja rešitev, a bo treba najprej pomiriti strasti in s hladnimi glavami najti pot k ustreznemu modelu upravljanja, ki bo omogočal profesionalno delo novinarjev.
Kakšno oceno od 1 do 10 bi dali vladi Roberta Goloba?
Jasno je, da vlada v prvem mesecu dni in pol ni upravičila pričakovanj ljudi. Zgodil se je neresen pristop k pripravi predlogov rešitev za boj proti draginji hrane, energentov in inflaciji. Vlada se ukvarja s seznamom zaposlenih v javni upravi, kar razumemo kot ustvarjanje hudega pritiska na javne uslužbence. Na neki način gre za skupinsko mobingiranje. vlada je prav tako ubrala čuden pristop v komunikaciji in pripravi ukrepov odkupa pšenice. Enako se je zgodilo glede napovedi postavljanja cen energentov. Nastal je kaos. Opažamo nerazumevanje vlade pri tem, da se nam bliža kriza, ki bo drugačna od prejšnjih. Zagotovo ne bo udarila samo najbolj ranljivih skupin, ampak celotno delovno aktivno prebivalstvo, saj bomo vsi izgubili velik del kupne moči. Vedno težje bomo plačevali položnice, kar se že dogaja. Še vztrajate, da podam številčno oceno za delo vlade?
Vsekakor.
Vladi dajem oceno 6. Odzivi javnosti – tudi z leve provenience – kažejo, da je vlada razburila in razočarala z nekaterimi kadrovskimi potezami in upravljanjem z draginjo.
Vidite kadrovski cunami?
Predsednik vlade je dejal, da ima mandat za čim prejšnjo zamenjavo vseh. To je zelo močan kadrovski cunami. Ljudje so prav tako ogorčeni, da so v vladno ekipo »rehabilitirani« nekateri politiki, ki na volitvah niso prestopili parlamentarnega praga.
Mar ni politično povezovanje suverena odločitev vsake stranke?
Politično je to legitimna poteza, a jo ljudje težko razumejo in sprejemajo.
Nekdanji podpredsednik vaše stranke je denimo še vedno na položaju v velikem državnem podjetju.
NSi je znotraj svojih možnosti odločanja in vplivanja na kadrovanje v prejšnji vladi praviloma počakala, da se je ljudem najprej iztekel mandat, šele nato smo sprejeli kadrovske odločitve. Kdor bi želel zamenjati sedanjega predsednika uprave Darsa, bi imel težko nalogo pri upravičevanju te poteze. Po doslej videnem so se namreč stvari v tem podjetju zelo hitro premaknile naprej. Gradi se karavanški tunel, obnavljajo se avtoceste in gradijo se številni odseki, tu je še tretja razvojna os. Omeniti moramo tudi prepoved prehitevanja tovornjakov na avtocestah, uvedbo e-vinjet. Vidi se, da je vodstvo pronicljivo in dobro. In to so kriteriji kadrovanja, ki jih zagovarjamo v naši stranki.
Vendarle v tem primeru ne gre toliko za sposobnost ljudi. Kaj pa higiena, ki je pri prehodu z vodstvenega položaja v koalicijski stranki na vrh državnega podjetja ni bilo?
Mislim, da ljudi na koncu vendarle ocenjujemo po njihovi operativnosti in sposobnosti. Spoznamo jih po sadovih njihovega dela.
Kako dolgo dobo napovedujete Golobovi vladi?
Težko rečem, saj nisem jasnoviden. Na začetku mandata smo v NSi izjavili, da če bo vladi šlo dobro, bo šlo dobro tudi Sloveniji. Želimo ji dober mandat, kar sem povedal tudi mojemu nasledniku ob primopredaji na ministrstvu za delo. Po prvih tednih od imenovanja vlade lahko vidimo, da se že dogajajo razpoke v koaliciji. Povzroča jih ravno Levica, ki ni poenotena s koalicijo glede odprave čakalnih vrst v zdravstvu, ki je zelo pomembna tema. Nesoglasja in nesinhronost znotraj koalicije verjetno botrujejo temu, da ukrepi za jesen niso dobro pripravljeni. Velikokrat nastaja zmeda, saj ni znano, katere ukrepe bo vlada sprejela za boj proti draginji. Je pa iz političnih pozicij jasno, da sedanja koalicija lahko obdrži večino tudi brez Levice. To pomeni, da bo zmerni levosredinski del koalicije poskušal izpeljati mandat do konca. Slovenija zagotovo potrebuje stabilnost v štiriletnih mandatih. Ravno prejšnja vlada je bila po dolgem času uspešna pri dokončanju mandata. Poskrbeli smo za stabilnost, kar se bo pokazalo skozi čas. Mednarodne primerjave kažejo, da nismo bili tako slabi. Slovenijo smo pripeljali v varen pristan. Glede na gospodarske parametre je imela Golobova vlada zelo dobro izhodišče na začetku mandata.
Vendarle se življenje močno draži.
Inflacija je bila vključno z letošnjim majem dobro ujeta v povprečje EU. Junija je naredila odskok in z zaskrbljenostjo gledamo, da se vlada ne poslužuje nobenih instrumentov za upravljanje te inflacije. Na trgu dela imamo izjemno dobre rezultate. V Sloveniji ima delo zagotovljeno rekordno število ljudi, pravzaprav se soočamo s pomanjkanjem kadra. Na tem področju smo želeli pomagati z zakonskim paketom, ki bi še dodatno aktiviral iskalce zaposlitve in zmanjšal možnosti zlorab socialnih transferjev, a je koalicija naš predlog zavrnila. Vsekakor pa smo ob sodelovanju državljanov vsaj najtežji del kovidne krize pripeljali do konca.
Ste zadovoljni z izkupičkom?
Verjetno ni nihče povsem zadovoljen, saj je ta kriza pomenila preizkušnjo za celoten svet. V Sloveniji seveda nismo imuni za vse posledice. Pretresen sem bil nad podatki, koliko mladih je pristalo v psihičnih stiskah in travmah. Ker nimamo dovolj pedopsihiatrov, da bi pomagali vsem mladim, se bomo kot družba s posledicami kovidne krize zagotovo ukvarjali vsaj še desetletje ali več. To čaka pravzaprav ves svet. Med kovidno krizo verjetno res ni bilo vse idealno, a v dani situaciji smo naredili vse, kar je bilo v naši moči. Hvaležni smo, da smo kot družba zdržali.
Zakaj je za NSi tako pomembno, da vlada ne razveljavi vojaškega posla z oklepniki boxer?
To ni pomembno samo za NSi, ampak gre za pomemben del naše skupne varnosti. Še posebej za slovensko vojsko in njene pripadnike, ki bodo oklepnike uporabljali. Gre za strokovno vojaško oceno o stopnji varnosti, ki jih oklepniki boxer ponujajo. Prejšnji obrambni minister Matej Tonin je ocenil, da je varnost vojakov slovenske vojske na prvem mestu. Poljska vozila, ki se sedaj ponujajo kot alternativa nemškim boxerjem, so zastarela in bi jih morali na srednji rok zamenjati. Prav tako nudijo slabšo zaščito vojakom. Pri sodelovanju slovenske vojske v različnih misijah se krepijo vezi med državami. Zanimivo bi bilo slišati odgovor, na katero skupino držav se želi Golobova vlada v tem primeru bolj navezati. Ni jasno, ali je pomembnejša Nemčija ali Višegrajska skupina.
Kako to, da so krščanskim demokratom tako blizu področja, kot so obramba, vojska, orožje? Kaj je tu krščanskega?
Temeljne vrednote krščanske demokracije so svoboda, pravičnost, solidarnost in varnost v najširšem smislu, kot so varna pokojnina, varni sistem socialnih zavarovanj in varnost kot odsotnost vojne, da lahko sploh živimo in razvijamo svoje potenciale. Fizična, obrambna varnost nam je zaradi vojnih razmer v Ukrajini trenutno zelo pomembna. Po ocenah strokovnjakov in poznavalcev bi vojna lahko trajala dolgo časa, prav tako ni izključeno, da bi se spopadi približevali naši državi. Po desetletjih miru smo prišli v situacijo, ko se je varnost znašla med prioritetami, zato poudarjamo pomembnost, da smo kot država ustrezno usposobljeni za sodelovanje v morebitni kolektivni obrambi. Nihče si ni predstavljal, da lahko Rusija v 21. stoletju napade Ukrajino, dokler se to ni dejansko zgodilo.
Zakaj nasprotujete odstranitvi ograje na južni meji?
Odstranjevanje ograje na tako hiter in nepremišljen način, kot se ga je lotila Golobova vlada, je tvegano početje. Signali s celotne balkanske poti pravijo, da se število migrantov povečuje. Posledice vojne v Ukrajini, kot je pomanjkanje hrane, bo po ocenah pristojnih svetovnih organizacij najbolj prizadela nekatere dele Afrike in Azije, zato je pričakovati zaostrovanje varnostne situacije. Vlada pravi, da bi mejo zaščitila z droni, najbolj učinkovita pa bi bila kombinacija tako tehničnih ovir kot drugih razpoložljivih sistemov. Seveda slišimo in razumemo ljudi ob meji, ki pravijo, da jih ograja ovira pri vsakdanjem življenju, prostem gibanju in navsezadnje dostopu do Kolpe. Ravno zato predlagamo selektivno odstranjevanje ograje. Ob meji obstajajo področja, ki so povsem neobljudena, zato bi ograjo na tem delu lahko pustili. Vsekakor pa vladi svetujemo, da ograjo spravi na varno, če jo bo treba znova postavljati.
Lahko ograja prepreči migrantske tokove? Je pametnejša od človeka?
Odgovoril bom nekoliko drugače. Ograja je v prvi vrsti signal za vse, ki organizirajo transporte za nezakonite migracije. Sporoča jim, da pri prehodu čez mejo ne morejo biti tako uspešni, kot bi lahko bili v primeru, če ograja ni postavljena.
Zagotovo veste, da je ograja z žico vzela marsikatero človeško in živalsko življenje.
Vidimo in to obžalujemo. Na strokovni ravni bi se veljalo pogovoriti, kakšen tip ograje bi lahko postavili. Če je ograja kriva za izgubo človeških življenj, je to nesprejemljivo. Verjetno ne potrebujemo povsod rezilne ograje, marsikje bi bila primernejša panelna. Predvsem želimo poiskati rešitev, ki bo imela dobro varnostno oceno in bo usklajena z lokalnimi skupnostmi ob meji. Tamkajšnje občine namreč najbolj poznajo izzive in težave ljudi zaradi tehničnih ovir. Prav tako moramo biti natančni pri oceni, da se pojavlja kar nekaj mafijskih družb, ki služijo na račun nesreče ljudi, ki zaradi nevzdržnih razmer bežijo iz svojih držav.
V zadnjih dneh ste bili ostri do odločitve ustavnega sodišča glede popolne izenačitve pravic za istospolne pare. Kaj točno pomeni, da se „globoko ne strinjate z odločitvijo sodišča“?
Ustavno sodišče je z odločbo poseglo v razmerja, ki so bila po našem mnenju in tudi po veliki zaslugi NSi doslej primerno urejena. Vsekakor sprejemamo, da si ljudje svobodno izberejo način življenja in vrsto partnerske skupnosti, a v demokraciji ne moremo spregledati dveh izrazitih referendumskih odločitev, ki sta jasno pokazali, da skupne posvojitve otroka v istospolne skupnosti ljudje ne podpirajo. Pri tem je treba opozoriti, da je dosedanja ureditev omogočala posvojitev biološkega otroka enega od partnerjev v istospolnih zvezah. Nestrinjanje z odločbo ustavnega sodišča pa ne pomeni, da odločbe ne bomo upoštevali oz. spoštovali. Nasprotovali ji bomo s pravnimi in demokratičnimi sredstvi, ki so nam na voljo.
Kakšna so pravna sredstva, če je odločitev sprejela najvišja sodna instanca?
V trenutni situaciji, ko referendum na predlagano novelo zakona ne bo mogoč, je naše najmočnejše pravno sredstvo izražanje stališč v parlamentu in v nasprotovanju noveli družinskega zakonika.
Ureditev, ki jo je začrtalo ustavno sodišče, pa je medtem že stopila v veljavo.
Zelo redko se zgodi, da ustavno sodišče na takšen način poseže v zakonodajo. Ocenjujem, da gre za močan poseg ustavnega sodišča v zakonodajno vejo oblasti. Ko bo novela zakona prišla v parlament, bomo ustrezno predstavili svoja stališča.
Sta dva moška po vaše lahko zakonca ali ne?
Po novi odločbi ustavnega sodišča sta lahko, nam pa se zdi primernejša prejšnja ureditev.
Kako takšno stališče stranke razumejo geji iz Nove Slovenije?
Neposredno ne poznam nobenega geja v naši stranki, saj ljudi ne sprašujem o njihovi spolni usmerjenosti. S sodelavci smo predvsem v kolegialnih odnosih. Ob tem lahko rečem, da smo si ljudje na ravni življenjskih izzivov zelo podobni. Vsekakor nas različnost bogati, pri čemer pa se NSi v temeljnem programu ustavi na točki posvojitve otrok, če nihče od partnerjev ni biološki starš. Prepričani smo, da je treba zasledovati najvišjo korist otroka, da ima mamo in očeta.
Ustavno sodišče pri svoji odločitvi eksplicitno poudarja ravno interes otroka.
Skupna obrazložitev odločbe me ne prepriča v celoti. Obstajata močni ločeni odklonilni mnenji ustavnih sodnikov Klemna Jakliča in Roka Svetliča, ki izjemno lucidno odpreta kar nekaj izzivov večinske volje sodišča. V NSi smo dobro slišali ločeni mnenji in delimo nekaj glavnih pomislekov.
A vendarle je odločitev sodnikov s 6:3 kar prepričljiva. Takšno razmerje glasov v državnem zboru pomeni skoraj ustavno večino.
Ni pa bila odločitev sprejeta soglasno.
Bi morala biti?
Ne, ne. Tudi glasovanje s 5:4 bi pomenilo, da je dosežena večina. Kljub vsemu sta ločeni mnenji spisani tako močno, da nas skupna obrazložitev večine sodnikov ne prepriča v celoti.
Podpirate samostojno odločitev žensk do splava?
V NSi sprejemamo ustavni konsenz na tem področju in v njegovem okviru izražamo svoje vrednote.
To ste povedali zelo politično, diplomatsko.
To je naša dejanska drža.
Torej podpirate svobodno pravico do splava?
Mi dovolite, da sem tukaj oseben?
Izvolite.
Zame je življenje najvišja vrednota. V idealnem svetu bi si želel, da se nobena ženska ne bi soočila z dilemo, ali naj se odloči za splav. A ker živimo v realnem svetu, življenje prinaša različne situacije in travme. V NSi se zavedamo vrednot življenja od spočetja do naravne smrti, hkrati pa sprejemamo ustavni konsenz in v tem okviru tudi živimo svoje vrednote.
Čisto za konec – bo Ljudmila Novak kandidatka vaše stranke za predsednico države?
O tem se bo odločila sama. Gospo Novak v stranki izjemno spoštujemo. Bila je naša predsednica, ki je stranko vrnila v parlament, za kar ji izražamo vse priznanje. Tudi osebno jo izjemno cenim. Pomagala mi je v zadnji kampanji, ko sem med drugim kandidiral v njenem okraju, kjer je bila izvoljena v državni zbor. V primeru kandidature za predsednico države gre predvsem za njeno odločitev. Stranka medtem normalno pelje postopke priprav na volitve, na pragu jeseni pa bomo sporočili svojo odločitev.
Kakšen je odnos med centralo stranke in evropsko poslanko? Se strinjate z njenimi kritikami, ki jih je izrekla v času prejšnje vlade?
Vsak, ki nas pozna, lahko potrdi, da vidimo različnost mnenj kot bogastvo in generator napredka. Ponosni smo, da lahko bivamo v isti politični družini z ljudmi, ki imajo različna stališča. Ni nujno, da se strinjamo čisto o vsem, lahko pa preizkušamo pozicije drug drugega. Pomembno je, da ohranjamo spoštovanje in dostojanstvo. Smo stranka, ki zagovarja urejeno družbo z relativno liberalno ureditvijo na področju gospodarstva in z rahlo konservativnimi ureditvami na področju socialnih zadev in družine. To nas dela živahne in nam omogoča možnost, da lahko v družbo prinašamo zanimive rešitve in predloge. V prejšnjem mandatu smo s svojim delom znotraj vlade pokazali, kako si predstavljamo vodenje in upravljanje države.