ZADOVOLJNI SMO Z RAZVOJNO IN INVESTICIJSKO NARAVNANIM PRORAČUNOM

»Priprava sprememb proračuna za leto 2022 in proračuna za leto 2023 je potekala v okoliščinah postopnega okrevanja gospodarstva in v razmerah, ko na delo in življenje še vedno močno vpliva epidemija COVID-19. Proračunska politika se je prilagodila novonastalim razmeram na način, da zagotavlja sredstva za financiranje zaščite zdravja prebivalstva: cepiva, cepljenje, testiranje, zdravstvena oskrba, zaščitna oprema. In drugič, da zagotavlja podporo gospodarstvu in prebivalstvu za omilitev posledic epidemije, mislim na financiranje čakanja na delo in skrajšanega delovnega časa, delno kritje fiksnih stroškov, mesečni temeljni dohodek, turistični boni in tako naprej,« je na seji DZ dejal vodja poslanske skupine NSi Jožef Horvat.

Poudaril je, da je s tem vlada omogočila razmeroma hitro okrevanje gospodarstva v letu 2021, ki se bo po ocenah nadaljevalo tudi v letih 2022 in v letu 2023. »K temu bodo pomembno prispevale tudi razvojno usmerjene proračunske politike preko podpore okrevanju in odpornosti gospodarstva, tako iz domačih kot evropskih virov. Iz proračunskih dokumentov je namreč razvidno, da gre denar za ljudi. In politika ima dolžnost, da dela za ljudi, za skupno dobro. Denar gre za vrtce, osnovne šole, za domove starejših, za razvoj, za znanost, za raziskave, za gospodarstvo, za infrastrukturo in tako dalje. Denar ne gre v bančne ali kakšne druge luknje. Vlada niti enemu državljanu ne bo odvzela premoženja, 100 tisoč razlaščencev se ne sme nikoli več ponoviti,« je bil jasen Jožef Horvat.

Dodal je, da BDP skozi leta narašča, ugodni so tudi trendi gibanja potrošnje, investicij in zaposlenosti. Brezposelnost je septembra padla pod 4 %, kar je zgodovinsko nizko. Zaradi ugodnih razmer rasti BDP in nizkih obrestnih mer naj bi se zmanjšal tudi dolg države v deležu BDP in stroški za obresti.  »Dolg, ki bo letos predvidoma znašal 78,5 % BDP, prihodnje leto pa 77,5 % BDP, je še vedno tudi pod povprečjem evroobmočja, ki je nad 100 % BDP. Pod črto, gospe in gospodje, Slovenija se podpovprečno zadolžuje in dosega nadpovprečne rezultate,« je dejal poslanec NSi in poudaril, da smo v Novi Sloveniji zadovoljni z razvojno in investicijsko naravnanim proračunom.

Kaj prinašata proračuna 2022 in 2023?

Bistveno se bodo tako povečale naložbe v zdravstvu. Na tem področju v obeh letih vlada predvideva za približno 200 milijonov evrov investicij na leto. Bistveno naj bi narasle investicije tudi v domove za starejše. 38 milijonov bo namenjenih prihodnje leto in približno 28 milijonov evrov za leto 2023, torej skupaj 66 milijonov evrov. Potrebno je še povedati, da se je ravnokar zaključil tudi razpis iz naslova React EU, kjer je bilo razdeljenih približno 93 milijonov evrov.

Investicijsko naravnani proračun predvideva tudi investicije v prilagajanje podnebnim spremembam, trajnostno mobilnost, raziskave in razvoj, dolgotrajno oskrbo in vzdrževanje voda oziroma vodotokov. Profitirali bodo tudi občinski proračuni, saj se prihodnje leto povprečnine dvignejo s 628,20 evra na prebivalca na 645 evrov v letu 2022 in na 647 evrov na prebivalca v letu 2023. Dodatek k pokojninam je predviden tudi za upokojence. Prihodnje leto junija bodo prejeli med 140 in 450 evri, odvisno od višine njihove pokojnine.

Oba univerzitetna klinična centra naj bi dobila skupno 763 milijonov evrov, splošne in negovalne bolnišnice 557 milijonov, specialne bolnišnice 214 milijonov, primarno zdravstvo, 200 milijonov. Znanstveno-izobraževalne ustanove na področju medicine bodo prejele 200 milijonov evrov, 50 milijonov pa gre za druge znanstveno-izobraževalne ustanove na področju zdravstva.