Za izboljšanje slovenskega kmetijstva je namakanje nujno

NSi je sklicala nujno sejo odbora za infrastrukturo, okolje in prostor ter odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Namen nujne seje je bil odpreti razpravo v zvezi z načrtovano izgradnjo sistema namakanja v kmetijstvu kot odziv na klimatske spremembe.

Kljub temu, da je v Sloveniji potrebno namakanje, da lahko sadimo lokalno pridelano hrano je večina obeh odborov glasoval proti sklepom, ki smo jih v NSi predlagali.

Klimatske spremembe vplivajo na kmetijstvo

»Dejstvo je, da v Sloveniji že močno čutimo klimatske spremembe. Vedno pogosteje se soočamo z ekstremnimi vremenskimi pojavi kot so poplave, močna neurja, spomladanske pozebe in ekstremno visoke temperature zraka. Na področju poljedelstva se to kaže še zlasti v poletnih sušah zaradi pomanjkanja padavin,« je v uvodu Jožef Horvat pokazal na klimatski problem, ki se v Sloveniji vedno bolj kaže, kot akuten.

Odgovor na pojav suše je relativno preprost, potrebno je namakanje. Slovenija je z vodnimi viri bogata država – tako s podtalnico kot z rekami in drugimi vodotoki. Zaradi tega je toliko bolj pomembno, da bi te naravne danosti bolje izkoristili v kmetijstvu. Zaskrbljujoč je podatek, da v Sloveniji namakamo le okrog 1% vseh kmetijskih zemljišč v uporabi.

»Ugodna razpoložljivost vodnih virov ob reku Muri je premalo izkoriščena za namakanje kmetijskih površin. Obseg dejansko namakanih površin je precej manjši od obsega površin, pripravljenih za namakanje, kar je skupaj z zastojem v razvoju velikih namakalnih sistemov neugodno z vidika oskrbe z lokalno pridelano hrano,« je pojasnil Jožef Horvat in dodal, da so namakalni sistemi praviloma stari 20 let in več.

Z namakalnimi sistemi zadovoljnih le malo deležnikov

»Poglobljeno razpravo potrebujemo, ker je s trenutnim in načrtovanim sistemom namakanja v kmetijstvu zadovoljnih zelo malo deležnikov,« je povedal vodja poslanske skupine NSi.

Zato je NSi na nujni seji predlagala poslancem v sprejem naslednja sklepa:

Odbor za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter Odbor za infrastrukturo, okolje in prostor priporočata Vladi Republike Slovenije, da zagotovi bolj učinkovito umeščanje v prostor za nadgradnjo obstoječih in gradnjo novih namakalnih sistemov.

Odbor za infrastrukturo, okolje in prostor ter Odbor za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano priporočata Vladi Republike Slovenije, da se v roku treh mesecev med prioritete izgradnje zajezitvenih objektov in namakalnih sistemov vključi izkoriščanje potenciala reke Mure ter se preveri ali trenutna pravna podlaga (1.ba člen ZKZ) omogoča financiranje zajezitvenih objektov na Muri iz posebne proračunske postavke ter obema odboroma o tem pisno poroča.

A kljub pereči problematiki, sta bila oba predloga sklepov zavrnjena.