Z UMETNO INTELIGENCO LAHKO IZBOLJŠAMO ODLOČANJE TER KOMUNIKACIJO Z DRŽAVLJANI

DELITE TA
PRISPEVEK
08.11.2021, NSi

Poslanec NSi Andrej Černigoj se je udeležil videokonference medparlamentarnega srečanja posebnega odbora EP za umetno inteligenco v digitalni dobi – AIDA. Njegov govor o umetni inteligenci in viziji za prihodnost v celoti objavljamo spodaj.

Hvala lepa za vabilo na današnje medparlamentarno srečanje, ki za današnjo obravnavo izpostavlja zelo pomembno temo za naš čas – kako vidimo umetno inteligenco in z njo povezano digitalno preobrazbo družbe v prihajajočem desetletju.

Pandemija koronavirusa je cel svet zajela (žal) dokaj nepripravljene, vendar nam je ta izkušnja dala veliko modrosti in premisleka za prihodnost. Za hitrejše okrevanje Evrope po pandemiji in za lažji ter hitrejši prehod v zeleno ter digitalno družbo je ključnega pomena digitalna preobrazba vseh segmentov, od gospodarstva do zdravstva, od javne uprave do izobraževanja. Digitalizacija riše nova obzorja in spodbuja inovacije. Digitalne tehnologije so postale nujne za delo, poslovanje, učenje, druženje in dostop do vsega, od zdravstvenih storitev do kulture. Ker veljavna zakonodaja ne ureja več zadovoljivo aktualnih izzivov, je treba doseči napredek pri urejanju digitalnih storitev in trgov, s katerim bo EU ustvarila nove standarde na področju uporabe digitalnih platform. Podpiramo razvoj, ki bo Evropski uniji zagotavljal večjo digitalno avtonomijo in hitrejše zmanjševanje zaostanka na nekaterih področjih za vodilnimi v svetu. Zato si je Slovenija med ključne naloge v tem polletju predsedovanja zastavila ambiciozen cilj: da EU postane digitalno suverena. V naši državi je bila zato avgusta letos ustanovljena nova vladna služba za digitalno preobrazbo, ki bo horizontalno spremljala digitalno razvitost naše države, jo usmerjala, predvsem pa jo na državnem nivoju zagovarjala kot eno temeljnih nacionalnih prioritet.

Za slovensko predsedstvo je na tem mestu ključnega pomena ustvariti visoko stopnjo zaupanja v umetno inteligenco. Pa tudi skrb za etično uporabo in razvoj umetne inteligence, ki je v svoji povezavi z dosegljivostjo množičnih podatkov ponuja ena ključnih tehnologij prihodnosti.

Umetna inteligenca ima zelo pomembno vlogo v aktualnem času. Med pandemijo COVID-19 se je izkazala za katalizatorja pospeška pri obvladovanja te nalezljive bolezni, hkrati pa je pripomogla k razvoju najnaprednejših RNK cepiv, pred kratkim pa tudi novih zdravil. To je tudi eden izmed mnogih dokazov, da se rešitve, temelječe na umetni inteligenci, uveljavljajo in že vplivajo na naša življenja na številnih področjih, kot so medicina, promet, finance, komunikacije, kazenski pregon in več drugih.

Republika Slovenija ima že več kot 40 let raziskovalnih izkušenj na področju umetne inteligence. Ponosni smo na številne ugledne slovenske znanstvenike, ki delujejo v skoraj 100 raziskovalnih skupinah, katerih delo vključuje umetno inteligenco. Nagrada za njihovo izjemno delo je nedvomno prvi mednarodni raziskovalni center za umetno inteligenco – IRCAI, ustanovljen pod okriljem Unesca letos v Ljubljani. IRCAI deluje kot mreža institucij in strokovnjakov iz vsega sveta ter kot center za ustrezne svetovne projekte s področja umetne inteligence. Ponuja odprt in transparenten dialog, ki poleg raziskav o UI, ki se posebej nanašajo na globalne cilje Združenih narodov s pomočjo tehnologij UI in razprav na področju UI, lahko nudi tako tehnološko kot politično podporo deležnikom po vsem svetu, pri načrtovanju in uvajanju UI.

Z umetno inteligenco lahko izboljšamo odločanje in oblikovanje politik, komunikacijo z državljani ter hitrost in kakovost javnih storitev. Pri OECD napovedujejo, da naj bi zgolj v nekaj letih javnim uslužbencem omogočila, da prihranijo skoraj tretjino delovnega časa, ki ga sicer porabijo za nezahtevna in enolična opravila, ter ga preusmerijo na naloge z višjo vrednostjo, npr. za razvoj pametnih rešitev za zaposlene in državljane. Avtomatizacija in disruptivne tehnologije, kot je umetna inteligenca, ponujajo vladam in javnemu sektorju veliko priložnosti za izboljšanje storitev za svoje državljane. Okrepiti moramo naložbe in podpirati okolje za spodbujanje inovacij s pomočjo umetne inteligence, zlasti s strani malih in srednjih podjetij.

Naš (slovenski) nacionalni program za umetno inteligenco podpira konkretne ukrepe za zagotavljanje raziskav, inovacij, uvajanja in uporabe sistemov umetne inteligence skozi celoten življenjski cikel inovacij na 6 prednostnih področjih: zdravje, industrija 4.0, javna uprava, jezikovne tehnologije, trajnostna proizvodnja hrane ter okolje in prostorsko načrtovanje. Zato pozdravljamo predlog Komisije o aktu o umetni inteligenci, predstavljen aprila letos, ki določa enotna pravila o razvoju in uporabi proizvodov ter storitev, ki uporabljajo tehnologijo umetne inteligence ter jasno določa obveznosti vseh deležnikov. Posebej pomembna je uporaba zakonitih, varnih in zaupanja vrednih sistemov umetne inteligence.

Za dosego tega je potrebno umetno inteligenco razviti in uporabljati na transparenten in odgovoren način, osredotočen na človeka in na naše skupne interese. Zagotoviti je treba etično rabo tehnologije, varnost, temeljne pravice in vrednote državljanov EU.

Vse bolj se uveljavljajo digitalni dvojčki: senzorski podatki ponujajo informacije o najrazličnejših vidikih vseh fizičnih predmetov, procesov in sistemov iz realnega sveta. Z digitalnimi dvojčki lahko simuliramo in napovedujemo dejavnosti iz realnega sveta, kot na primer: okoljska in energetska učinkovitost, promet in logistika, javno zdravje, telekomunikacije, medijski prostor, finančne verige, upravljanje in organizacija javnih zgradb, mestno in drugo načrtovanje.

V Sloveniji pripravljamo projekt »Digitalni dvojček«, ki bo predstavljal digitalno sliko realnega dogajanja v Sloveniji. Temeljni namen projekta je, da bo vladi na enem mestu omogočal hitro in celovito spremljanje in razlago tekočih dogajanj, zaznavanje anomalij, napovedovanje trendov ter poročanje za odločanje v realnem času.

Cilj vseh naših aktivnosti, tako na ravni Unije kot na nacionalni ravni, je hitrejša digitalna preobrazba, ki bo mogoča z vzpostavitvijo zaupanja ljudi v digitalizacijo. Ključno je, da pospešimo digitalno pismenost, posebej pri ranljivih skupinah in starejših ter v varnem okolju izobrazimo naše najmlajše. Tako bodo digitalna orodja omogočala boljše storitve za vse nas in izboljšala našo kakovost življenja.