VLADAJOČA KOALICIJA NE PODPIRA GOSPODARSTVA IN NIŽA DOHODKE DRŽAVLJANOM
Državni zbor je obravnaval predloge proračunskih dokumentov za leti 2023 in 2024. Proračunski dokumenti se sprejemajo v času zaostrenih razmer tako na ravni EU kot na svetovni ravni, pri čemer gre izpostaviti predvsem vojno v Ukrajini, dvig cen energentov ter inflacijo. Z inflacijo se sooča celotna Evropa in Slovenija pri tem ni izjema. Pri soočanju z inflacijo imamo kot država omejena orodja, kljub temu pa podatki OECD kažejo, da ima nova vlada pri tem nekoliko več težav kot prejšnja. Od časa nastopa nove vlade na področju inflacije v primerjavi z drugimi državami dosegamo slabše rezultate.
Nova vlada je od prejšnje vlade prevzela vodenje države v dobri kondiciji. Slovenija je svojo zadolženost glede na BDP v zadnjih dveh letih povečala za manj od povprečja držav evro območja in EU. Ob tem je dosegala visoko nadpovprečno gospodarsko rast in zaposlenost. Slovenija se je zadolžila manj kot povprečna država evro območja oz. EU. Prejšnja vladna koalicija je torej nadpovprečne rezultate dosegla s podpovprečnim zadolževanjem. Nova vlada je v vodenje prevzela državo z visoko gospodarsko rastjo, visokimi proračunskimi prilivi, nizko brezposelnostjo, povprečno inflacijo ter nizkim javnim dolgom. Glede na situacijo v svetu, je to bila dobra popotnica. Sedaj je odgovornost vlade, da ta dobra izhodišča unovči.
Za leto 2023 določeno kar 16,6 milijarde evrov izdatkov iz državne blagajne
Poslanec Jernej Vrtovec je v državnem zboru izpostavil: »Za leto 2023 je v proračunu po novem določen najvišji obseg izdatkov v zgodovini Republike Slovenije, in sicer 16,6 milijarde evrov. Prihodki naj bi bili 13,3 milijone evrov, primanjkljaj pa bo v višini 3,3 milijarde evrov. To je kar precej višje kot letos, ko naj bi se primanjkljaj ustavil malenkost nad dvema milijardama evrov. Tako visokih izdatkov in takšnega primanjkljaja v zgodovini Republike Slovenije še nismo imeli!«
V Novi Sloveniji smo prepričani, da mora Slovenija v trenutnih zapletenih razmerah stremeti k ohranjanju fleksibilnosti za hitro delovanje ter zagotoviti učinkovite ukrepe za omejevanje posledic draginje. Preprečiti moramo, da bi povzročali dodatne inflacijske pritiske in tudi ogrozili srednjeročno vzdržnost našega javnega dolga in tukaj je veliko neznank, zlasti glede primanjkljaja. Predlog sprememb proračuna Republike Slovenije za leto 2023 in 2024 po našem mnenju takšne usmeritve premalo upošteva. Zato proračunu za leto 2023 in 2024 nasprotujemo.
»Vedno je težko načrtovati proračunske dokumente, tudi za približno dve leti naprej oziroma za leto 2024. Vladajoča koalicija ne bi smela dajati tako relativno negativnih signalov slovenskemu gospodarstvu in sploh državljankam ter državljanom. Kako naj potem gospodarski subjekti, podjetja, načrtujejo poslovne načrte za naslednje leto, ko pa nimajo natančno določenih okvirov, niti ne približno določenih okvirjev, ki jih Državni zbor postavlja s proračunskimi dokumenti. V gospodarstvu to pač ne gre. Ko si enkrat vržen s trga, te preprosto ni, oziroma zelo težko prideš nazaj« pa je bil jasen poslanec Jožef Horvat.