VISOKO ŠOLSTVO IN ZNANOST STA TEMELJ DRUŽBENEGA NAPREDKA

DELITE TA
PRISPEVEK
24.09.2021, NSi

»V Novi Sloveniji imamo v temeljnem programu zapisano, da so izobraževanje, znanost in raziskovanje temelji naše blaginje. Raznolik srednješolski in raziskovalni prostor je naša velika prednost, ki jo moramo ohraniti. Brez izobraževanja, znanosti in raziskovanja v globalno povezanem svetu ne bomo mogli biti konkurenčni na področju sposobnosti in idej. Visoko šolstvo in znanost sta temelj družbenega napredka,« je na izredni seji državnega zbora dejala poslanka Iva Dimic.

Poudarila je, da je zakon o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti po več kot desetletju in kar nekaj neuspešnih poizkusih preteklih ministrov, popolnoma usklajen in je nujen za nadaljnjo uspešno delo znanstvene in inovacijske skupnosti, saj bo omogočil njen razvoj za rast slovenskega gospodarstva v korist celotne slovenske družbe. »Danes lahko rečem: Uspelo je! Trud je poplačan in zavedanje, da je zakon pomemben za boljšo prihodnost vseh nas,  mednarodno konkurenčnost in odličnost slovenske znanosti, naj nas danes poveže in naj razprtije izzvenijo. Delamo dobro in še boljše je, če dobro delamo skupaj,« je dejala poslanka NSi.

Zakon bo izboljšal razmere za raziskovalno delo

»Predolgo smo čakali ta zakon o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti. V NSi se ga veselimo, saj obstaja neizpodbiten dokaz, da je pot k ekonomskemu napredku in konkurenčnosti močno povezana s povečanjem investicij v raziskave in inovacije,« je dejal vodja poslanske skupine NSi Jožef Horvat.

Poudaril je, da so se razlike med državami Evropske unije z ekonomsko krizo poglobile, proces pa je šel v škodo Slovenije. Inovacijski sistem v Sloveniji je zaskrbljujoče nazadoval. »Zato je zares pravi čas, da imamo nov zakon na mizi. Vesel sem, da je ministrici in njeni ekipi uspelo besedilo zakona uskladiti praktično z vsemi ključnimi deležniki, ki v Sloveniji na področju znanstveno-raziskovalne in inovativne dejavnosti nekaj pomenijo. Predlagani zakon bo, po mojem trdnem prepričanju, izboljšal razmere za raziskovalno delo in z dodatnimi sredstvi omogočil hitrejši razvoj lastnega znanja, s katerim bo Slovenija lahko ne le sledila, temveč tudi konkurirala razvitim državam,« je še dejal Jožef Horvat.

Raziskave in razvoj so bile preveč časa podhranjene

»Vesela sem, da danes razpravljamo o zakonu, ki združuje, zakonu, ki ga podpirajo tako večina poslancev, vlada, ki ga je pripravila, kot tudi druge pomembne organizacije v Sloveniji. Zavedamo se, da se v raziskave in razvoj že dolgo ni vlagalo finančnih sredstev in da je to področje v Sloveniji močno podhranjeno,« je dejala poslanka Tadeja Šuštar Zalar.

Izpostavila je, da so rešitve zakona usmerjene v zagotavljanje pogojev za razvoj kakovostno in globalno primerljive znanstveno-raziskovalne dejavnosti, zagotavljanjem podlag za ustrezno in stabilno financiranje javnih raziskovalnih organizacij.  Vzpostavlja pa se tudi pogoje za učinkovito strateško načrtovanje in usmerjanje znanstveno-raziskovalne dejavnosti na državni ravni.

Poudarila je, da zakon pomeni tudi spodbudo raziskovalcem za delo z gospodarstvom, angažma na mednarodnih projektih in na projektih, ki niso financirane prek proračuna. »S tem bo spodbujen prenos znanja, gospodarstvo in tudi v širšo družbo. S tem pa bo tudi boljša izraba raziskovalnih rezultatov,« je prepričana poslanka NSi.