V naravi ljudi je, da bolj pazijo in previdno upravljajo s svojim premoženjem, kot pa s skupnim. Privatizacija bi zato morala biti nekaj dobrega, ampak o privatizaciji se je v Sloveniji izjemno težko pogovarjati, saj razprava ni racionalna, temveč izjemno čustvena in demagoška. Privatizacijo se največkrat predstavlja kot krajo državnega premoženja, ne pa kot iskanje odgovornih lastnikov in umik politike iz gospodarstva.
Privatizacijo razumem kot iskanje odgovornih lastnikov. Odgovorni lastniki so lahko zaposleni delavci, lahko so uspešni lokalni podjetniki, lahko so tudi tujci. Bistvena lastnost odgovornega lastnika je, da si želi zadovoljnih delavcev in razvoja podjetja. Seveda je osnovni interes lastnika dobiček. Nihče ne dela za izgubo. Prav zato, da lastnik lahko ustvarja dobiček, mora postoriti vse, da bo imel zadovoljne delavce in denar za razvoj podjetja. Brez zadovoljnih delavcev ni mogoče ustvariti okolja, kjer bi lahko uspešno razvijali podjetje. Če se podjetje ne razvija, začne zaostajati za konkurenco. Če podjetje zaostaja za konkurenco, potem ni dobička. Vsakdo, ki zna sešteti ena plus ena, lahko hitro ugotovi, da je za vsakega odgovornega lastnika samoumevno, da bo naredil vse, da ohrani delovna mesta, in da ima dovolj denarja za razvoj.
Zakaj se potem tako otepamo privatizacije? Zato, ker se izpostavljajo predvsem primeri neodgovornih lastnikov (tajkunov), ki seveda obstajajo, vendar so v manjšini. Zato, ker nekateri vplivneži na račun državnih podjetji za nič dela služijo milijone in bodo naredili vse, da to delajo še naprej. Državno lastništvo podjetij ne zagotavlja blaginje ljudem – nasprotno, državno lastništvo preprečuje, da bi se hitreje otresli gospodarske krize. Zagotovo se bodo hitro oglasili strokovnjaki, ki bodo trdili, da ni problem v lastništvu, ampak v upravljanju. Če kaj, potem že petindvajset let dokazujemo, da država ne zna upravljati z državnimi podjetji, ker se nobena politika doslej ni odpovedala apetitom po denarju državnih podjetji. Privatizacija je edini način za umik politike iz gospodarstva.
Dogovor o tem, katera podjetja so z vidika delovanje države ključnega pomena in katera gredo lahko na trg za prodajo, bi morali sprejeti že pred leti. Največjo škodo državnim podjetjem in s tem tudi državi povzroča nenehno spreminjanje stališč. Nejasnost v zvezi z lastništvom podjetja vnaša nemir med zaposlene in konstantno znižuje ceno podjetja.
Vodja poslanske skupine NSi Matej Tonin