OD JEMANJA LJUDEM K DAJANJU LJUDEM

DELI:
11. 5. 2026, NSi

Sprejet je interventni zakon, ki obrača Slovenijo proti razvoju

Državni zbor je sprejel zakon o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije. Potrdilo ga je 47 poslancev, proti jih je bilo 35. S sprejemom interventnega zakona se po štirih letih davčnega zategovanja državljanov in gospodarstva z dodatnimi davki in dajatvami, ne da bi v zameno dobili dostopnejše javne storitve, dogaja pomemben premik – od jemanja ljudem k dajanju ljudem. Sprejet zakon je dostopen TUKAJ.

Po sprejetju zakona ni vstala družba, ampak so vstale organizacije in združenja, ki so podaljški leve politike. Ne zaradi zakona, ampak zato, ker jim ni všeč politična barva večine, ki je zakon predlagala in sprejela.

Verjamemo, da je zakon dober za ljudi in da je prvi korak k premikom v državi. Žal ne moremo naenkrat rešiti vsega, je pa to dober začetek in nakazuje smer našega dela – k razbremenjevanju ljudi in gospodarstva, ki bodo lažje in več ustvarili in tako od svojega dela in truda več imeli.

Kako bo zakon izboljšal življenje državljanov?

UPOKOJENCI
ni več prispevka za dolgotrajno oskrbo
zaposleni upokojenci dobijo polno pokojnino

SAMOZAPOSLENI
minimalni prispevki za letne prihodke do 18.000 €
ugodnejši pogoji in obdavčitev za normirance

POPOLDANSKI S.P.
ni več prispevka za dolgotrajno oskrbo (od dejavnosti)
ugodnejši pogoji in obdavčitev

ČAKAJOČI NA ZDRAVSTVENO STORITEV
krajšanje čakalnih vrst (zaradi odprave omejitev dela zdravstvenih ustanov in zdravnikov)

SOBODAJALCI
zamrznitev zakona o gostinstvu in s tem odprava omejitev za turistično oddajanje

NAJEMNIKI in NAJEMODAJALCI
znižanje davka od oddaje na 15 %
znižanje davka na 5 % za oddajanje mladim

RAZVOJNI KADRI
razvojna kapica nad 7500 € bruto plače

VSI
pocenitev hrane in energije (s sklepom vlade)

Miti in resnice o interventnem zakonu
Ne drži, da bo zakon povzročil javnofinančno luknjo.

Javnofinančna luknja, 1 milijarda evrov v 4 mesecih 2026, je posledica zgrešene politike vlade Roberta Goloba, predvsem predvolilne bonbonjere in nepremišljena plačna reforma v javnem sektorju.

Ne drži, da bo zaradi zakona potrebno varčevanje.

Proračunski porabniki so navodila za krčenje porabe dobili od odhajajoče vlade Roberta Goloba, ki je kljub višanju in uvajanju davkov porabo tako povečala, da je v javni blagajni povzročila minus. Rezati torej hoče Golobova vlada.

Ne drži, da bo zakon znižal pokojnine.

Pokojnine se bodo zvišale, saj se upokojencem ne bo več pobiral prispevek za dolgotrajno oskrbo. Najprej je treba urediti delujoč sistem oskrbe, šele nato pobirati denar za to. Višje pokojnine bodo imeli tudi vsi upokojenci, ki delajo.

Ne drži, da bo zakon posegel v delavske pravice.

Okrepil jih bo. Boljše pogoje za delo bodo imeli normirani espeji, espeji z nizkimi prihodki (nižji prispevki) in zaposleni z dodatno dejavnostjo (popoldanski s.p., dopolnilna dejavnost na kmetiji). Zaposleni z dodatno dejavnostjo bodo razbremenjeni prispevka za dolgotrajno oskrbo.

Ne drži, da smo se odpovedali višanju olajšav.

Gre za sistemske spremembe, zato je edino odgovorno do ljudi in javnih financ, da jih izpelje vlada. Ko se bo to zgodilo, bo to največja pridobitev za vse delavce, zaposlene. Tej spremembi ostajamo zavezani.

Ne drži, da bo zakon amerikaniziral slovensko zdravstvo.

Odpravil bo ključne anomalije zakona o zdravstveni dejavnosti, kar je zahtevalo tudi ustavno sodišče, in sprožil proces krajšanja čakalnih vrst. Amerikanizacija javnega zdravstva se dogaja zadnja 4 leta, ko ljudje v čakanju na storitev javnega zdravstva plačujejo za zasebne storitve, in to ob tem, ko že vsak mesec plačujejo prispevke za javno zdravstvo. Javno zdravstvo ni zastonj, kot želi prikazati leva opcija.

Ne drži, da je interventni zakon za bogate.

Razvojna kapica je mehanizem za ohranjanje in privabljanje visoko usposobljenega kadra, ki zdaj za delo izbira druge države in k razvoju pomaga njim, ne pa nam. Nekdo z bruto plačo 7500 € ogromno prispeva v javne blagajne, vsak mesec za to nameni 3000 € prispevkov, kar pomeni, da od tega živi solidarnost in z njo socialna država. Razvojna kapica je tudi v programu Svobode, ki je danes med najglasnejšimi v boju proti temu mehanizmu.

Ne drži, da bo zakon povzročil revščino.

Zaradi zakona nihče ne bo na slabšem. Je pa revščina strmo narastla pod Golobovo vlado – danes je revnih 47.000 ljudi več kot leta 2022. Vsega skupaj je to skoraj 300.000 ljudi.

Ne drži, da interventni zakon ukinja dolgotrajno oskrbo.

Zakon ukinja le prispevek za upokojence in zaposlene z dodatno dejavnostjo. Dolgotrajna oskrba namreč ne deluje, kot bi morala, zato so upokojenci dvojno oškodovani. Vsi z dodatno dejavnostjo pa plačujejo dvojno za sistem, ki ne deluje.

Ne drži, da v zakonu ni ničesar za mlade.

Z nižanjem davka s 25 % na 5 % za dolgoročno oddajo stanovanj povečujemo dostopnost do nepremičnin za mlade in mlade družine. To počnemo potem, ko leva Golobova vlada 4 leta kljub obljubam o 30.000 javnih najemnih stanovanj ni zgradila niti enega stanovanja.

Ne drži, da zmanjšujemo dostop do stanovanj.

Z zamrznitvijo škodljivega zakona o gostinstvu, ki močno omejuje turistično oddajo hiš in stanovanj, odgovarjamo na potrebe pomembnega segmenta malega gospodarstva, hkrati pa podpiramo slovenski turizem.

Ne drži, da se o zakonu nismo posvetovali s strokovno in zainteresirano javnostjo.

Dialog smo vzpostavili z zainteresirano in strokovno javnostjo, javno odgovarjamo na postavljena vprašanja. Na tej osnovi smo zakon izpopolnili. Seje Ekonomsko-socialnega sveta smo se udeležili kljub temu, da je ESS namenjen dialogu interesnih združenj z vlado, zakon pa smo pripravili poslanci. Žal na sindikalni strani za naše argumente ni bilo posluha.

Ne drži, da je zakonodajno-pravna služba Državnega zbora zakon raztrgala.

Pripombe smo upoštevali in z njihovo pomočjo zakon izboljšali.

Lani nam je vlada Svobode, Levice in SD prek davkov in prispevkov pobrala za 1,5 milijarde evrov več kot 2024 ter za 4,1 milijarde evrov več kot 2023. Od leta 2023 do leta 2028 bo pobranih dodatnih 7 milijard in pol davkov, 3750 evrov na državljana! Kje je ves ta denar, če vemo, da je v javnih financah minus? Kje je ves ta denar, če javne storitve niso nič bolj dostopne?

Čakamo namreč vrstah za zdravnika, dolgotrajna oskrba ne deluje, mladi nimajo stanovanj … Zdaj pa se širokoustijo o vrtanju lukenj v javne finance, pa še začeli nismo z delom. Dokazali bomo namreč, da je najbolj vzdržna in za vse ljudi najboljša politika razbremenjevanja in spodbujanja ustvarjanja.

Se strinjate z našimi prizadevanji? Pridružite se nam TUKAJ.