»Vsi strokovnjaki, ki delujejo na področju zdravljenja in rehabilitacije oseb, ki so bile žrtve spolnih zlorab, izpostavljajo, da je za žrtve ključnega pomena, da lahko storilce ustrezno pravno preganjajo. Klinični psihologi izpostavljajo, da je za celovit proces ozdravitve žrtve ključnega pomena, da je storilec tudi ustrezno kazensko sankcioniran. Zastaralni roki v obstoječem zakoniku s stališča zlorabljene žrtve so absolutno prekratki. Podaljšanje zastaralnih rokov je torej nujno,« je v današnji razpravi o spremembah Kazenskega zakonika, ki smo ga predlagali v NSi, dejal vodja poslanske skupine Jožef Horvat.
O podaljšanju zastaralnih rokov za trikratnik roka je pojasnil, da je eden od namenov podaljšanja v tem, da bi v primerih, v katerih tudi po daljšem poteku časa od storitve kaznivega dejanja obstaja dovolj dokazov za obsodbo, omogočili, da se postopek pripelje do obsodbe ter žrtvi omogoči zadoščenje. »Nemalokrat se zgodi, da problem spolne zlorabe v otroštvu, mladostništvu, priplava na površje šele v procesu psihoterapije, kar pa je lahko tudi v višji kronološki starosti kot je osemintrideset let. Potlačeni spomini na spolno zlorabo se začnejo vračati šele kasneje v življenju, v morebitnih kasnejših intimnih odnosih ali ob izkušnji materinstva ali očetovstva. Tako se marsikdo z zlorabo začne soočati desetletja po zlorabi, pogosto takrat ko zločin že kazensko zastara,« je poudaril.
Podaljšanje zastaralnih rokov je torej nujno, a bi zgolj dvakratno podaljšanje rokov v nekaterih primerih zastaranje omogočilo že po 20ih letih. »Zaradi tega ocenjujemo, da je trikratno podaljšanje ustrezno ter da v skladu z načelom sorazmernosti varuje položaj žrtev s tem, da omogoči, da se postopek zoper storilce izpelje tudi kasneje v njihovem življenju, kar lahko omogoči celoten proces njihove ozdravitve. Če bo to omogočeno zgolj eni žrtvi, je vredno, da te spremembe danes podpremo,« je dejal vodja poslanske skupine.