Sporočilo tribune NSi o privatizaciji: Prodaja 15-ih podjetij je preizkus verodostojnosti Slovenije

»V Državnem zboru potrjeni seznam 15-ih podjetij za privatizacijo morda ni najbolj optimalen, vendar je dejstvo, da je to odločitev parlament že sprejel. Zato je prodaja državnega deleža v teh podjetjih nujna za ohranitev slovenske verodostojnosti,« je uvodoma poudaril ekonomist dr. Mojmir Mrak, eden izmed gostov na javni tribuni Gospodarskega kluba NSi, kjer je pogovor tekel o privatizaciji, gospodarstvu in prihodnosti Slovenije.

Poleg dr. Mraka, sta na tribuni sodelovala tudi predsednik Svetovnega slovenskega kongresa dr. Boris Pleskovič in eden izmed pobudnikov peticije “ZA privatizacijo” Rok Novak. »Slovenija je do krize veljala za verodostojno državo. Po izbruhu krize pa je nastopil šok in racionalnost Slovenije je bila postavljena pod vprašaj. To se je najbolj jasno pokazalo v trenutku ciprske krize, ko je Slovenija veljala za naslednjo kandidatko za pomoč, čeprav podatki niso bili tako kritični,« je opozoril dr. Mrak

Takratna vlada je zato na hitro sprejela nekatere odločitve, ki so bile v veliki meri vezane na ponovno vzpostavljanje verodostojnosti. Takrat je nastal tudi spisek podjetij za privatizacijo, ki po oceni dr. Mraka nima nobene logike. »A sprejel ga je parlament in upam, da ob polni zavesti. Torej ne more nekdo tega čez 14 dni drugače interpretirati. Če se gremo resno državo, moramo to končati,« je še poudaril ugledni ekonomist. V zvezi s privatizacijo je dr. Mrak še opozoril, da bi bilo prav, da v prvem koraku oblikujemo jasno strategijo in povemo, kaj hočemo z državo.

Alternativa privatizaciji so dolgoročne koncesije

Tudi predsednik Svetovnega slovenskega kongresa dr. Boris Pleskovič se je strinjal, da se moramo sprejetega seznama podjetij za prodajo držati. Je pa pri tem tematiziral vprašanje, kam bo šel denar, ki ga bomo s prodajo zaslužili. Tako dr. Pleskovič kot dr. Mrak sta sicer izrazila mnenje, da v teoriji ni posebnih razlogov, zakaj bi bilo zasebno lastništvo boljše od državnega, se je pa v slovenski praksi izkazalo, da je bila država pri nas pogosto slab lastnik in da bi se iz tega morali kaj naučiti.

Oba strokovnjaka sta ob tem izpostavila tudi možnost, da strateške infrastrukture ne prodamo, ampak podelimo dolgoročne koncesije – na primer pri avtocestah, letališčih ali Luki Koper. »V primeru, da upravljavec ne dela dobro, ga lahko država seveda zamenja,« sta se strinjala.

Rok Novak, eden izmed pobudnikov peticije ZA privatizacijo, je v razpravi izpostavil, da državno lastništvo pravzaprav pomeni prisilno vlagateljstvo državljanov. »Lastništvo pa vedno prinaša s sabo tveganja in zelo dobro moramo razmisliti, v katerih primerih je socializacija tveganja upravičena,« je pojasnil Novak. Eden od primerov, kjer to po njegovem mnenju ne drži, je Telekoma Slovenije, ki je že doslej izkoriščal trg in oškodoval državljane, medtem ko je bilo z liberalizacijo na trgu telekomunikacij doseženo veliko pozitivnih učinkov za potrošnike.

Tujina si želi več politične stabilnosti ter pravne varnosti

Razprava se je dotaknila tudi vprašanja morebitne nove vladne krize. Dr. Mrak je opozoril, da si nihče ne želi novega političnega cirkusa v Sloveniji. »V tujini si želijo, da bi ta država imela politično stabilnost in da bi šla v tiste reforme in stvari, o katerih že ves čas govorimo. Prav tako potrebujemo več pravne varnosti oz. predvidljivosti, saj bi tuji vlagatelji radi vedeli, ali lahko računajo na veljavnost različnih pogodb in spoštovanje zakonov.« je dejal.

Predmet pogovora  je bilo tudi vprašanje trenutne finančne situacije v Evropi. Po Mrakovem mnenju se na primeru Grčije kaže, da v Evropi prihaja do “resnih sprememb”. Kot je dejal, bo Grčija verjetno dosegla delni odpis dolgov, čeprav je to v nasprotju z maastrichtskimi kriteriji. »A kadar obstaja politična volja, se najde tudi pravna pot za to,« je dejal Mrak, dr. Pleskovič pa je opozoril, da bi takšna poteza lahko prinesla učinek domin, saj bi odpis dolgov zagotovo zahtevale tudi druge države.