RAZVOJNI ZAKON: VPRAŠALI STE, ODGOVARJAMO

Razprave o razvojnem zakonu spremljajo številne laži, manipulacije in zlonamerne interpretacije. Hvala vsem, ki se na nas obračate neposredno. Zbrali smo vprašanja, ki se največkrat pojavljajo, in nanje odgovorili.

– V razvojnem zakonu je komaj kaj od tega, kar ste obljubljali pred volitvami.
Gre za razvojni zakon, ki je šele prvi korak pri urejanju razmer v državi, sledili bodo še ostali, bolj sistemski, ki smo jih napovedovali pred volitvami in ostajajo naše usmeritve. Razvojni zakon je torej prvi sklop odprave krivic, ki jih je povzročila Golobova vlada. Hkrati nakazuje drugačno smer vodenja in upravljanja države kot zadnja štiri leta – z manj reguliranja in obremenitev ter več svobode za posameznika. Štirih let zgrešenih politik ni moč odpraviti z enim samim zakonom pa še to, preden je sploh oblikovana vlada.

– Ali ukinitev prispevka za dolgotrajno oskrbo velja tudi zame, ki sem zaposlen in hkrati delam na podjemno pogodbo?
Da, če imate za posamezen mesec že plačan prispevek za dolgotrajno oskrbo v višini 2 % (1 % delodajalec + 1 % delavec), po Zakonu o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije dodatnega prispevka za dolgotrajno oskrbo pri podjemni pogodbi ne boste več plačevali.

– Ali se mi kot upokojenci ukinja prispevek za dolgotrajno oskrbo, ki ga plačujem od dela prek podjemne pogodbe?
Če prispevek za dolgotrajno oskrbo v višini 2 % plačujete že na kakšni drugi podlagi, npr. na podlagi rednega delovnega razmerja (1 % delodajalec + 1 % delavec), dodatnega prispevka za dolgotrajno oskrbo po Zakonu o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije pri podjemni pogodbi ne boste več plačevali. Če pa delate samo prek podjemne pogodbe, boste prispevek za dolgotrajno oskrbo za to delo še naprej plačevali.

– Ali se ukinja prispevek za dolgotrajno oskrbo zame, ki nimam prihodkov?
Zaenkrat ne, bomo pa predlog preučili v okviru priprave nadaljnjih zakonodajnih predlogov. Zavedati se je treba, da samo v enem mesecu, ko niti še ni sestavljena nova vlada, ne moremo popraviti vseh zablod Golobove vlade.

– Kdaj boste ukinili prispevek za dolgotrajno oskrbo za oskrbovalce družinskega člana?
Zaenkrat se prispevek za oskrbovalca družinskega člana ne ukinja, bomo pa predlog preučili v okviru priprave nadaljnjih zakonodajnih predlogov.

– Kje ste dobili znesek 18.000 evrov v okviru mikro s.p.?
Gre za letni znesek minimalne bruto plače.

– Za katere primere je smiselno uveljavljati ureditev mikro s.p.?
Ukrep je namenjen osebam, ki imajo poslovno idejo, od katere pričakuje sorazmerno nizke prihodke, pa ga od njene uresničitve odvračajo visoki prispevki. Bistveno manjši prispevki torej delujejo kot spodbuda za aktiviranje (manjših) podjetniških idej, ki pa kasneje ob uspešnem poslovanju lahko prerastejo v večje podjetniške zgodbe.

– Zakaj mikro s.p. omejujete na dve leti?
Marsikdo ima poslovno idejo, od katere pričakuje sorazmerno nizke prihodke, pa ga od njene uresničitve odvračajo visoki prispevki. S tem ukrepom se želi k aktivnosti spodbuditi zavarovance z začetnim majhnim obsegom poslovanja do višine minimalne plače, ki pa lahko z razvojem svojega poslovanja oz. ustvarjanja po začetni spodbudi lažje okrepijo svoje poslovanje ter preidejo v večji obseg. Omejitev na dve leti je potrebna zaradi zamejitve prevelikih fiskalnih posledic.

– Kaj se z zakonom spreminja zame, ki imam popoldanski s.p.?
Odpravlja se obveznost plačila prispevka za dolgotrajno oskrbo iz popoldanskega s.p. (t.i. tretji odstotek). 

Bistveno se izboljšujejo pogoji za normirano obdavčitev:

• normirani odhodki v višini 80 % do 50.000 EUR letnih prihodkov,
• normirani odhodki v višini 70 % do 70.000 EUR letnih prihodkov.

Meja za vstop in izstop je 70.000 EUR.

– Kakšen je smisel, da popoldanski s.p. plačujejo prispevke za zdravstvo in pokojnino, če to plačuje že iz delovnega razmerja? Kaj dobim za to? Boste kaj spremenili pri tem?
Na to nedoslednost že dolgo opozarjamo ter smo za razrešitev tega vprašanja v prejšnjem mandatu že vložili predlog novel ZPIZ-2 ter ZZVZZ. Tega problema se zavedamo ter ga bomo reševali v skladu s fiskalnimi zmožnostmi.

– Kaj se z zakonom spreminja za normirane espeje?
Ukinitev omejitev za ponoven vstop med normirance za tiste, ki so zaprli svoj normirani s.p.

Tako kot je veljalo pred ureditvijo iz ZPZR, bo davčna stopnja 20 % za vse zavezance.

Uvedba stopničaste progresije priznanih normiranih odhodkov, ki pravičneje odraža strukturo prihodkov ter omogoča stabilnejše poslovno okolje:

– »Polni s.p.«:

• normirani odhodki v višini 80 % do 100.000 EUR letnih prihodkov,
• normirani odhodki v višini 70 % do 120.000 EUR letnih prihodkov,
• normirani odhodki v višini 40 % do 150.000 EUR letnih prihodkov.

(Meja za vstop in izstop 150.000 EUR)

– »Popoldanski s.p.«:

• normirani odhodki v višini 80 % do 50.000 EUR letnih prihodkov,
• normirani odhodki v višini 70 % do 70.000 EUR letnih prihodkov.

(Meja za vstop in izstop 70.000 EUR)

– Zakaj ne poveste realnih finančnih učinkov interventnega zakona?
Ocena finančnih učinkov je bila predstavljena v predlogu zakona. Natančno napoved je težko podati, saj je treba upoštevati tudi t.i. dinamični vidik fiskalnih učinkov, ki upošteva tudi  učinke zakona na gospodarstvo, kot so spremembe v gospodarski rasti, zaposlenosti, potrošnji in naložbah.

Sicer pa je okvirna ocena pri približno 500 milijonih evrov. Učinek ne bo enkraten, hkrati pa se bo denar povrnil v proračun na več načinov – od zmanjšanja sive ekonomije (delo upokojencev, oddaja stanovanj) do razvojne kapice (več pobrane dohodnine). S sistemskimi ukrepi, ki jih načrtujemo v prihodnje, se bosta povečali konkurenčnost in produktivnost gospodarstva. Ob tem je treba gospodarneje upravljati z javnim denarjem. Ste pa prav uporabili izraz “fiskalna luknja”, ki jo za sabo pušča Golobova vlada – ravno danes je minister napovedal krčenje javnih financ za najmanj 370 milijonov evrov. Očitno so nas predvolilne bonbonjere in ostalo zapravljanje kljub pobranim več davkov res ogromno stali.

– Zakaj silite starejše, da delajo?
Starejših ne silimo, da delajo. Še naprej se bodo lahko sami odločali, ali želijo po izpolnitvi upokojitvenih pogojev nadaljevati z delom ali ne. Urejamo zgolj možnost prejemanja 100 % pokojnine za tiste, ki želijo po izpolnitvi pogojev za starostno pokojnino (40 let delovne dobe in 60 let starosti) še naprej delati.

– Ali je dvojni status res protiustaven?
Že do sedaj so tisti, ki so nadaljevali z delom po izpolnitvi upokojitvenih pogojev, poleg plače tri leta prejemali 40 % del pokojnine, nato pa 20 % del pokojnine. Z našo spremembo ta znesek dvigujemo na 100 % pokojnine in ne vidimo razloga, da bi bilo to neustavno.

– Z vašimi rešitvami za delo upokojencev bodo starejši odžirali delovna mesta mladim.
Ne drži. Nadaljevanje delovnega razmerja po izpolnitvi pogojev za starostno pokojnino (40 let delovne dobe in 60 let starosti) bo po novi ureditvi temeljilo na dogovoru med delodajalcem in delavcem. Do sedaj delodajalec pri tem, ali se bo delovno razmerje po izpolnitvi upokojitvenih pogojev nadaljevalo ali prekinilo, ni imel nobene besede. Menimo, da bo nova ureditev spodbudila, da delovna mesta zasedajo dobri delavci, ki jih podjetje ali organizacija dejansko potrebuje, ne glede na to, ali so mladi ali stari.

– Kako boste zagotovili, da se bo nižji DDV za hrano in energente res prelil v nižje cene za končne uporabnike/potrošnike?
Za energente je predvidena regulacija cen energentov. Za živila se znižanje cen pričakuje glede na izkušnje v drugih državah: Portugalska je leta 2023 začasno znižala DDV s 6 % na 0 % za osnovna živila. Študija portugalske centralne banke je pokazala, da je znižanje pomembno zmanjšalo maloprodajne cene in ublažilo inflacijske pritiske. Raziskava je pokazala:

– skoraj popoln prenos znižanja DDV v nižje cene ob uvedbi ukrepa ter 

– približno 70% znižanje cen ob zaključku ukrepa ter 

– znižanje mesečne inflacije za 0,7 odstotne točke, 

– učinki so bili trajni in opazni v celotni dobavni verigi.

Nemčija je 2020 začasno znižala stopnje DDV za približno 130.000 izdelkov v supermarketih. Znižanje stopenj DDV je povzročilo znižanje cen za približno 1,3 %, kar pomeni, da je bilo približno 70 % znižanja davka prenesenih na potrošnike. Prenos je bil najvišji v skupinah izdelkov z velikim številom konkurenčnih izdelkov. Pri hrani je bil odstotek prenosa kar 80 %.

– Kako se bo v proračunu nadoknadilo izgubljen DDV?
DDV ne bo izgubljen, ampak bodo sredstva ostala pri ljudeh, ki so ta denar tudi zaslužili. Golobova vlada je samo trošenje proračuna povečala za kar 4 milijarde evrov oz. skoraj za tretjino. Obstaja torej velik manevrski prostor za zmernejšo rast izdatkov z bolj gospodarno rabo davkoplačevalskega denarja. Ocenjujemo, da gre za okoli 100 mio evrov. Ne pozabimo, da se je samo med letoma 2023 in 2025 obseg pobranih davkov in prispevkov povečal za več kot 4 milijarde evrov.

– Po kakšni logiki se bodo z nižjo obdavčitvijo oddajanja stanovanj znižale najemnine?
Nižja obdavčitev oddajanja stanovanj lahko prispeva k znižanju najemnin, ker poveča motivacijo lastnikov za oddajanje stanovanj na dolgoročni najemni trg. Če je obdavčitev previsoka, del lastnikov stanovanj ne oddaja, oddaja na črno ali pa stanovanja preusmeri v druge oblike uporabe, zato je ponudba najemnih stanovanj manjša. Z nižjimi davčnimi obremenitvami postane oddajanje donosnejše in pravno manj tvegano, zaradi česar lahko na trg pride več stanovanj. Večja ponudba pa povečuje konkurenco med najemodajalci, zato ti težje vzdržujejo visoke najemnine, kar dolgoročno ustvarja pritisk na njihovo znižanje oziroma vsaj počasnejšo rast.

– Z odpravo omejitev za “Airbnb” otežujete dostop do stanovanj za dolgoročni najem.
Dostop do stanovanj za dolgoročni najem v prvi vrsti otežuje dejstvo, da je pridobivanje gradbenih dovoljenj, umeščanje v prostor in prostorsko načrtovanje časovno preveč zamudno. Ukrepi morajo iti v smeri zagotavljanja pogojev za gradnjo lastniških nepremičnin, kar je želja večina prebivalcev.

– Kaj sploh dosežete z zamrznitvijo zakona o gostinstvu in torej odpravo omejitev turističnega oddajanja?

• Moratorij na zakon je nujen sistemski ukrep

Novela zakona o gostinstvu odhajajoče vlade v ničemer ne omenja platforme Airbnb, zadeva le slovenske ponudnike zasebnih nastanitev, ki so bili z uveljavitvijo zakona potisnjeni v negotovost normativnega vakuuma, zaradi česar je moratorij na izvajanje zakona nujen sistemski ukrep.

Zakon je namreč nefunkcionalen, saj vsebuje številne še vedno nepojasnjene določbe, resorno ministrstvo še vedno ni pripravili niti podzakonskih aktov za njegovo izvajanje, pravtako pa tudi ni skladen s krovno evropsko regulacijo, ki stopa v veljavo že čez manj kot mesec dni (20.5.).

Zakon je namreč nefunkcionalen, saj vsebuje številne še vedno nepojasnjene določbe, resorno ministrstvo še vedno ni pripravili niti podzakonskih aktov za njegovo izvajanje, pravtako pa tudi ni skladen s krovno evropsko regulacijo, ki stopa v veljavo že čez manj kot mesec dni (20.5.).

Talec te negotovosti niso zgolj ponudniki zasebnih nastanitev, ampak tudi nadzorni organi, občine in nenazadnje AJPES, ki bi moral med 1.2. in 30.6. izvesti posodobitev registra nastanitvenih obratov (RNO), pa vendar ga prav zaradi nefunkcionalnosti zakona še začeti ni mogel.

• Gre za panogo, ki v proračun prispeva več kot 200 milijonov evrov

Zasebni ponudniki nastanitev s četrtino vseh nočitev predstavljajo tradicionalni steber slovenskega turizma, torej dejavnosti, ki je prav lani v tem času državo rdečila pred padcem v recesijo.V lanskem letu so slovenski davčni rezidenti na rezervacijskih platformah ustvarili za 270 milijonov evrov neposrednega prometa, kar po referenčni mednarodni študiji (Oxford Economics) o multiplikativnih učinkih dejavnosti na celotno verigo slovenskih turističnih ponudnikov, storitev in trgovine pomeni za milijardo evrov skupnih gospodarskih prilivov. Kar pomeni tudi za okrog 200 milijonov neposrednih proračunskih prilivov.

– Kaj je cilj razvojne kapice, zakaj delate za bogate?
Razvojna kapica je ukrep, da razvojni in produktivni del gospodarstva ostane v Sloveniji. Je ukrep za povečanje konkurenčnosti, da Slovenija ne bo postala oaza za minimalne plače. Če gredo v tujino ali delajo prek drugih oblik, izgubimo vse: dohodnino, prispevke in potrošnjo. In solidarnost, saj ti ljudje zaradi večjega dohodka neprimerno več vplačujejo v skupne blagajne, iz katerih se izplačujejo pokojnine, plačuje javno zdravstvo, šolstvo … Danes se govori o 50 ali 60 milijonih stroškov za razvojno kapico, medtem ko je država v zadnjih letih povečala porabo za več kot 3 milijarde. Problem ni ta ukrep, problem je neučinkovito trošenje države! 

• Vsaj 20 evropskih držav jo ima, kjer vsaj desetina zaposlenih s plačo preseže mejo razvojne kapice.
• Cilj je odpiranje delovnih mest z višjo dodano vrednostjo, teh pa v Sloveniji primanjkuje.
• Ključni razvojni izziv Slovenije ostaja nizka produktivnost, ki omejuje hitrost gospodarskega dohitevanja razvitejših držav. Leta 2025 je Slovenija po BDP na prebivalca v standardih kupne moči (SKM) dosegla 91 odstotkov povprečja EU, kar je enako kot leta 2023.  Socialna kapica je eden izmed ukrepov za dvig produktivnosti. 

Zakaj niste uresničili predvolilne obljube o višjih olajšavah?
Ta zakon je šele prvi od mnogih, ki sledijo. Zavedati se je treba, da samo v enem mesecu, ko niti še ni sestavljena nova vlada, ne moremo popraviti vseh zablod Golobove vlade.

Kaj se spremeni zame, ki sem zaposlena, z otroki, kreditom … zame se ne bo spremenilo nič? Kdaj se bo meni zvišala plača?
Zaradi nižjega DDV na energente in osnovna živila bodo nižje tudi vaše položnice za elektriko in plin ter računi za živila. Ta zakon je sicer šele prvi od mnogih, ki sledijo. Zavedati se je treba, da samo v enem mesecu, ko niti še ni sestavljena nova vlada, ne moremo popraviti vseh zablod Golobove vlade.

Kdaj bo razvojni zakon začel veljati?
Razvojni zakon bi se uveljavil prvi dan po objavi v uradnem listu, kar bi bilo v drugi polovici maja. Zaradi postopkov, povezanih z napovedjo referenduma, se začetek veljavnosti zamika. V najboljšem primeru se bo torej zakon uveljavil jeseni.

Zakon ste sprejeli po hitrem postopku, brez dialoga, ogrožate socialno državo. Spravljate se na sindikate, v resnici ste pa vi tisti, ki niste z nobenim govorili.
Razpravo o razvojnem zakonu vodimo na osnovi argumentov, medtem ko nasprotniki posegajo po lažeh in zavajanjih. Naj poudarimo, da je očitek o ignoriranju socialnega dialoga povsem neumesten, saj se je lahko z nami srečal vsak, ki je to želel. Prav tako dejavno odgovarjamo na vprašanja zainteresirane javnosti. Na osnovi dialoga smo zakon tudi izpopolnili. Dodajamo še, da se je prvopodpisani pod zakon, vodja naše poslanske skupine Cigler Kralj, udeležil seje Ekonomsko-socialnega sveta, a ni mogel predstaviti zakona, ker so to preprečili sindikati.

Odgovore na še nekatere druge očitke najdete TUKAJ in TUKAJ.

Niste našli tega, kar vas zanima? Vabimo vas, da se obrnete na nas. Dosegljivi smo na družbenih omrežjih, na e-naslovu pr@nsi.si ter prek obrazca https://nsi.si/sodeluj/predlagaj/.

Se strinjate z našimi prizadevanji? Pridružite se nam TUKAJ.