Če velja rek, da politik gleda na en mandat, državnik pa na celo generacijo, lahko za Roberta Schumana mirno rečemo, da je bil državnik, ki je gledal v daljno prihodnost in na več generacij.
Robert Schuman, francoski zunanji minister, je 9. maja 1950 javno prebral v tajnosti pripravljeno deklaracijo, ki je povzročila pravi vihar. Predlagal je, da bi francosko in zahodnonemško proizvodnjo premoga in jekla dali pod enotno oblast, ki bo kasneje odprta tudi za druge evropske države. Schumanova deklaracija je bila pripravljena v tajnosti, da bi ustvarili miselni preskok in na svojo stran pridobili javno mnenje, nakar bi bile vlade primorane doseči soglasje. V vladnih kabinetih ter sindikalnih in industrijskih vrstah je imela izjava učinek eksplozije.
Ta »bomba« je res povzročila neverjetno eksplozijo s pozitivnimi učinki. To je bil tudi začetek gradnje Evropske skupnosti. Od leta 1985 vsako leto 9. maja praznujemo dan Evrope.
Leta 2004 je Slovenija postala polnopravna članica EU. Vrata v Evropo so se nam odprla še bolj na široko, kar nam je nedvomno prineslo hitrejši razvoj, nove možnosti in priložnosti na različnih področjih življenja.
Schumanova »eksplozija« se je počasi in vztrajno širila po Evropi in že obrodila bogate sadove. Njena moč in privlačnost pa še vedno trajata. Na pragu EU čakajo države Balkana, ki si od članstva obetajo bolj mirno in ekonomsko bolj varno prihodnost. K nam v strahu in upu hrepeneče pogleduje tudi vzhod Evrope, ki mu ruska neuradna »nadvlada« nenehno žuga in ga nikakor ne izpusti iz svojih krempljev. Za Rusijo je evropska demokracija grožnja, ki trka na njena vrata. Ukrajina in Belorusija morata ostati kot tampon med Rusijo in EU, da ta želja po pravi demokraciji ne bi prišla na misel ruskemu ljudstvu. Zato je potrebna lažna propaganda, strogo kontrolirani državni mediji, ki iz dneva v dan ponavljajo iste laži in krivdo za grozljivo vojno pripisujejo Zahodu. Tudi uradna ruska cerkev je na strani ruske oblasti, ker ne vidi resnice ali se ni sposobna upreti vladarjevim lažem. Na drugi strani pa vemo za večje število ruskih pravoslavnih duhovnikov, ki nasprotujejo tej grozljivi vojni, zato so utišani ali odstranjeni.
Ob veliki zmagi Orbanove stranke Fidesz na Madžarskem se je spet pokazalo, kako pomembno vlogi igrajo mediji. Vladajoča stranka si jih je popolnoma podredila in v predvolilni tekmi opoziciji »dovolila«, da je imela na razpolago pet (5) minut?! časa za predstavitev svojega programa. Takšna medijska »nesvoboda« že nekaj časa vodi v enoumje, ki ga Orban imenuje iliberalna demokracija. To v resnici ni več demokracija, za katero je značilno, da se na oblasti izmenjavajo različne opcije, ki med seboj tekmujejo, ker nobena nima že vnaprej zagotovljene zmage. Zato je svoboda medijev ena izmed temeljnih vrednot evropske demokracije, ki jo moramo skrbno varovati in se upreti poskusom vladnega podrejanja medijev, na katerikoli strani in od katerekoli vlade.
Svet se sooča z vedno novimi izzivi in krizami. Tudi Evropi pri tem ni prizaneseno. Po finančni krizi nas je zadela pandemija covid-19, od katere si še nismo povsem opomogli. Pa se spopadamo s še večjo krizo, ki jo je povzročila Rusija z vojno v Ukrajini. Ta vojna pa ne maje samo miru v Evropi, pač pa ogroža že ves svet. Evropske sankcije proti Rusiji prizadenejo tudi nas. Hkrati pa so nujno potrebne, da Rusija ne bo z našim denarjem kupovala orožja za svojo agresijo in za uničevanje demokracije. Evropa ne sme biti nikoli več tako močno energetsko odvisna od Rusije, kot je bila doslej. Ni čudno, da se je Putin z nami arogantno igral kot mačka z miško.
Ob današnjem dnevu Evrope čestitam vsem Slovenkam in Slovencem ter vsem evropskim državljanom za pogum ob združevanju in premagovanju vseh ovir na tej poti. Življenje v skupnosti vedno prinaša tudi odrekanja in prilagajanja, vendar nam ta skupnost daje mnogo več. V skupnem prizadevanju za mir, demokracijo, vladavino prava, svobodo medijev smo močnejši in varnejši. Prost pretok ljudi, blaga in storitev so možnosti za več sodelovanja, blagostanja in tudi znanja za vse nas.
Naj vladata mir in demokracija, pa bomo skupaj zmogli premagati vse težave in odgovoriti na vse izzive sedanjega in prihodnjega časa.
Naj živi Slovenija in naj živi Evropa!
Ljudmila Novak,
evropska poslanka