»Se vam zdi normalno, da ljudje delajo, a zaslužijo tako mizerno plačo, da morajo na humanitarne organizacije po hrano?« S tem dejstvom je poslanec NSi Aleksander Reberšek nagovoril odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide. Na predlog Nove Slovenije je namreč odbor razpravljal o nesprejemljivem trendu – da je revščina v porastu, revnih pa je čedalje več tudi med zaposlenimi.
»Skrb vzbujajoče je, da nekdo, ki dela, ne pride skozi mesec. Se pravi nekdo, ki vsak dan vstane, gre v službo, dela osem ur, potem na koncu meseca nima dovolj za preživetje svoje družine. In mora na humanitarno organizacijo po osnovna živila. Nekdo, ki prejema socialno pomoč, pa lahko na črno dela in s tem dobi celo višji dohodek od nekoga, ki je redno zaposlen in plačuje vse davke,« je Reberšek opozoril na absurd trenutne socialne ureditve.
🎥@AlexRebersek na #SejaOdboraZaDelo: Politike te vlade bodo ljudi pahnile v revščino. pic.twitter.com/YASYE4PXrF
— NSi (@NovaSlovenija) November 18, 2024
»Pod pragom tveganja revščine je leta 2021 živelo 243.000 ljudi. Samo dve leti kasneje pa 264.000. Dve leti – dodatnih 21.000 ljudi! Ob pregledu stopnje tveganja revščine v zadnjih petih letih lahko ugotovimo, da je bila od leta 2019 do leta 2023 ta najvišja v letu 2023,« je navedel Reberšek. Kot ugotavlja, pa vlada ne stori kaj dosti, da bi ta trend obrnila. Bolj kot z razbremenjevanjem dela, se namreč ukvarja s tem, da obremenjuje naše prebivalstvo z različnimi davki in dajatvami. »Golobova vlada je usmerjena v zniževanje razpoložljivega dohodka, ne pa v zviševanje razpoložljivega dohodka. Se pravi aktualna oblast ljudem jemlje in ne daje. To potrjuje tudi razveljavitev davčnih olajšav, ki so bile sprejete v času prejšnje vlade. Z uvajanjem novih davkov oziroma javnih dajatev negativno vpliva na razpoložljivi dohodek državljanov.«
Spomnil je na razveljavitev zakona o dohodnini, sprejetega v času prejšnje vlade. Razveljavitev je povzročila, da nekdo s povprečno plačo v letu 2024 prejme 664 evrov letno manj kot bi, če bi zakon prejšnje vlade še vedno veljal. Tudi minimalna plača oziroma razpoložljivi dohodek bi bil višji, in sicer za 366 evrov v letu 2024. Noben zakon, niti en zakon ni šel v razbremenitev dela, naših zaposlenih državljanov. Niti en zakon!« je dejal Reberšek in ob tem navedel še druge finančne obremenitve državljanov.
Z letošnjim letom je na primer uvedla obvezni zdravstveni prispevek namesto prostovoljnega dopolnilnega zavarovanja v višini 35 evrov na osebo, kar še za dodatnih 420 evrov letno zniža neto dohodek. V prihodnjem letu nas državljane čakajo nove obremenitve. Že s 1. januarjem 2025 se bo mesečni RTV-prispevek s sedanjih 12,75 evra dvignil na 14,02 evra. 1. marca se bo prvič uskladil obvezni zdravstveni prispevek, s 1. julijem 2025 pa bo vlada uvedla nov prispevek za dolgotrajno oskrbo.
🎥@AlexRebersek na #SejaOdboraZaDelo: Vlada z uvedbo novih dajatev in obremenitev znižuje prihodke državljanov. pic.twitter.com/IjJkgI1fop
— NSi (@NovaSlovenija) November 18, 2024
»V Sloveniji imamo levo vlado, ki govori, da se bori za delavce. To počne tako, da jim niža neto plače, vsak mesec uvede kakšen nov davek ali pa vsaj obvezno štempljanje. Leva vlada se torej za delavce bori tako, da imajo tisti, ki delajo, vsak mesec manj. In zato število revnih raste. Ker ne naredite nič ali ker ne delate dobro,« je bil neposreden Reberšek.
Očitke koalicije, da Nova Slovenija odreka socialne prejemke pomoči potrebnim, je Reberšek ostro zavrnil. Poudaril je usmeritve NSi, da morajo biti programi socialnih pomoči podpora in ne potuha. Zdravi in za delo zmožni ljudje naj delajo, socialne prejemke in ugodnosti pa naj uživajo tisti, ki delati ne morejo. Pomoči potrebnim naj sredstev in pomoči ne odžirajo tisti, ki delati nočejo.
🎥@AlexRebersek na #SejaOdboraZaDelo: Socialna država naj nagrajuje tiste, ki delajo. Pomaga naj pa tistim, ki ne morejo delati, ne pa tistim, ki nočejo delati. pic.twitter.com/uneVAvJpEv
— NSi (@NovaSlovenija) November 18, 2024
Nova Slovenija predlaga uvedbo ukrepov, ki bodo zviševali razpoložljivi dohodek vseh zaposlenih z nižanjem obremenitve plač, obenem pa tudi z upoštevanjem najemnine oziroma kredita za nepremičnino, v kateri posameznik živi, v dohodek za izračun socialnih transferjev. Pristojno ministrstvo pa naj vzpostavi ustrezne mehanizme, da se bodo ljudje, ki jih statistike o revščini sploh ne zaznajo, laže vključevali v ukrepe socialne politike.