PKP5 PRINAŠA REŠITVE IN ODZIVE NA STISKE IN POTREBE LJUDI

DELITE TA
PRISPEVEK
15.10.2020, NSi

Državni zbor je sprejel peti protikoronski zakon, ki prinaša rešitve in odzive na stiske ter potrebe, ki izhajajo iz posledic širjenja bolezni covid-19.

»Ukrepi so nujni in še kako potrebni,« je dejal minister Janez Cigler Kralj. Izpostavil je, da se podaljšujeta subvencioniranje čakanja na delo na domu ter izplačila nadomestil plač za delavce v karanteni. “Doslej smo ohranili skoraj 300.000 delovnih mest in omogočili gospodarstvu, da so imeli zaposlene na voljo takoj po preklicu epidemije in so lahko takoj zagnali svoje dejavnosti, kjer je bilo to mogoče,” je dejal Cigler Kralj.

Napovedal je tudi ponovno uvedbo mesečnega temeljnega dohodka, do katerega so bili samozaposleni in družbeniki upravičeni spomladi v času razglašene epidemije. Pogoj bo upad prihodkov v letu 2020 zaradi posledic epidemije za več kot 20 odstotkov glede na leto 2019, ukrep pa bo veljal do konca leta.

»Minister je kot nosilec #PKP5 opravil veliko delo, ki se ne dotika samo njegovega resorja, ampak pokriva številna ministrstva trenutne vlade,« je v uvodu stališča poslanske skupine NSi dejala Tadeja Šuštar.

Poudarila je, da PKP5 prinaša pomembna novost, ki razbremenjuje osebne zdravnike. Vsak delavec bo lahko do tri zaporedne dni do konca letošnjega leta odsoten z dela zaradi bolezni brez potrdila osebnega zdravnika. »Vemo, da osebni zdravniki veliko svojega časa porabijo za papirologijo in da se včasih zdi, da so birokrati, ki se ukvarjajo z izpolnjevanjem formularjev, namesto da bi se posvetili pacientu in njegovim težavam,« je dejala.

Končno se rešuje čakalne vrste

Drug pomemben ukrep na področju zdravstva pa je ta, da bo za leti 2020 in 2021 ministrstvo za zdravje izvedlo nacionalni razpis za izboljšanje dostopnosti do zdravstvenih storitev. »Na razpis se bodo lahko prijavili vsi izvajalci zdravstvene dejavnosti, ki imajo dovoljenje za opravljanje zdravstvene dejavnosti ali so vpisani v register zasebnih zdravstvenih delavcev. Opozicija nam očita, da bo ta ukrep, ki je namenjen skrajševanju čakalnih vrst, saj za prepotrebne posege izkoristi vse možne kapacitete v Sloveniji, privatiziral javno zdravstvo. To nikakor ne drži, ravno nasprotno,« je dejal poslanka NSi

Dodala je: »Vse skeptike sprašujem, ali si želijo ohraniti privatizirano zdravstvo, kakršno imamo sedaj, ko za vsak poseg kljub plačanemu obveznemu zavarovanju ponovno plačujemo, da pridemo na vrsto v razumnem času. Mar ni bolje, da v dani situaciji izkoristimo vse možne kapacitete in skrajšamo čakalne vrste tudi s pomočjo zdravstvenih delavcev, ki niso del javne zdravstvene mreže? Bistveno je, da bolnik pride do obravnave čim prej in da mu za to ni treba dodatno plačati. Tak način spopadanja s čakalnimi vrstami smo v Novi Sloveniji predlagali že pred časom in veseli nas, da so naši koalicijski partnerji prepoznali smotrnost in nujnost tega ukrepa ter podprli njegovo vključitev v PKP5.«

Pomoč samozaposlenim, staršem z otroci v karanteni in kmetom

Na področju dela se ureja dodatek za neposredno delo s COVID bolniki oziroma s tistimi, pri katerih obstaja sum obolelosti. Dodatek znaša 30 % urne postavke osnovne plače. Ureja se tudi nadomestilo plač delavcem zaradi odrejene karantene ali nezmožnosti opravljanja dela zaradi varstva otrok do vključno 5. razreda OŠ in otrok v posebnih programih. Starši, ki bodo doma pazili na otroka v karanteni, bodo za ta čas upravičeni do 80 % nadomestila plače.

Pozabili nismo niti na samozaposlene, ki varujejo svoje otroke v karanteni ali so sami v karanteni in zato ne morejo opravljati svojega dela. Ti bodo upravičeni do 250 evrov nadomestila za izgubljeni dohodek na karanteno. Samozaposleni, ki jim bodo prihodki v letošnjem letu upadli za več kot 20 % v primerjavi s prejšnjim letom, pa bodo za mesece oktober, november in december lahko zaprosili za mesečni temeljni dohodek v višini 1100 evrov.

metje s takšnim upadom prihodkov, ki so oproščeni plačila prispevkov delodajalca, bodo lahko zaprosili za mesečni temeljni dohodek v višini 940 evrov. Tisti samozaposleni v kulturi, ki imajo pravico do plačila prispevkov iz proračuna, pa bodo v primeru 20 % upada prihodkov lahko zaprosili za mesečni temeljni dohodek v višini 700 evrov.