Poslanec NSi Aleksander Reberšek se je danes virtualno sestal z enajstimi predstavniki društev in iniciativ, ki si prizadevajo za izboljšanje položaja otrok s posebnimi potrebami in njihovih družin. Na vabilo so se odzvali predstavniki Zavoda 13, Društva za pomoč otrokom z redkimi boleznimi Viljem Julijan, Društva za pomoč osebam z motnjami v razvoju »Vesele Nogice«, Zveze Sonček, Skupne iniciative staršev in Civilne iniciative oseb s posebnimi potrebami. Pridružil se je tudi državni sekretar na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Cveto Uršič.
Aleksander Reberšek se s težavami otrok s posebnimi potrebami in njihovih družin ukvarja že vrsto let. Uvodoma je tako poudaril, da je resnično vesel, da lahko kot koalicijski poslanec prispeva k dejanskim ukrepom in spreminjanju zakonodaje na tem področju.
V prvem valu epidemije covid-19 se je zavzel za to, da so starši otrok s posebnimi potrebami prejeli 150 € solidarnostnega dodatka. V drugem valu epidemije pa je prispeval k temu, da se je dodatek za nego otroka v času epidemije povečal za 100 € in da lahko starši v bolnišnicah brezplačno sobivajo z otroki s posebnimi potrebami brez starostne omejitve, ob tem pa prejemajo tudi bolniško nadomestilo zaradi odsotnosti z dela.
Pred kratkim so koalicijske poslanske skupine na pobudo NSi v parlamentarni postopek vložile spremembo Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih, ki delno plačilo za izgubljeni dohodek zaradi nege in varstva otroka s posebnimi potrebami zvišuje na znesek minimalne plače.
O tem je poslanec Reberšek povedal: »Kot predlagatelju spremembe zakona mi je cilj, da starši otrok s posebnimi potrebami, ki danes prejemajo 588 € neto nadomestila, od 1. julija 2021 prejmejo višje nadomestilo, in sicer 736 € neto, kar ustreza minimalni neto plači. S tem zakonom uresničujem tudi svojo veliko željo, da otrokom s posebnimi potrebami in njihovim staršem pomagamo sistemsko in vsem naenkrat.«
Poudaril je, da se zaveda, da je na tem področju treba spremeniti še marsikaj in reševati težave, ki jih številne prejšnje vlade niso, vendar vse naenkrat ne gre, zato se jih loteva korak za korakom. Si pa ob tem želi, da se vsa društva in iniciative, ki delujejo na področju oseb s posebnimi potrebami, uskladijo in najdejo skupne rešitve, za katere želijo, da se uresničijo: »Zato je moja naslednja pobuda, da se poenotite in skupaj predlagate, kaj vse je treba narediti. Kar najbolj se bom potrudil, da spremenimo in popravimo krivice, ki so bile leta in leta spregledane in za katere leta in leta ni bilo rešitev.«
Društva in iniciative so predstavila svoja videnja, kaj bi bilo po njihovem mnenju še treba urediti in spremeniti na področju oseb s posebnimi potrebami in njihovih družin. Dogovorili so se, da pristojnemu ministrstvu predlagajo ustanovitev delovne skupine, v okviru katere naj se odpre poglobljena razprava o tem, ali bi bilo delno plačilo za izgubljeni dohodek in dodatek za nego otroka smiselno nadomestiti z nadomestilom, ki bi bilo vezano na družino z otrokom s posebnimi potrebami, in ne na posameznika. Delovna skupina naj na podlagi skupnih zaključkov pripravi predlog prenove zakonodaje v zvezi z osebami s posebnimi potrebami.
Na pobudo poslanca Aleksandra Reberška so se dogovorili tudi, da do konca meseca marca zberejo predloge, kaj vse je treba postoriti in izboljšati za lažje življenje oseb s posebnimi potrebami in njihovih družin. Nato se bodo vsi sodelujoči uskladili o skupnih predlogih in z njimi enotno nastopili ter jih predložili Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.
Poslanec NSi se je vsem prisotnim zahvalil za njihova vsakodnevna prizadevanja: »Na tem mestu se tudi vsem vam in vsem, ki delajo in si prizadevajo za izboljšanje statusa otrok s posebnimi potrebami, iskreno zahvaljujem za vse, kar dobrega naredite za otroke oziroma osebe s posebnimi potrebami. Hvala iz srca!«
Na koncu je še dodal: »Naj zaključim z besedami: odgovorni smo za sočloveka in za to, da mu omogočimo dostojno življenje. Dejanja štejejo, vse besede so odveč, če ni dejanj.«