NSi nasprotuje neučinkovitemu vstopu države v družbo Mercator

DELI:
25.04.2017, NSi

Poslanci danes obravnavajo zakon, t. i. lex Mercator, s katerim želi vlada vstopiti v Mercator. Kot je dejal Matej Tonin, gre za neustaven poseg v zasebno lastnino in politkomisarsko “rešitev” vlade, ki Mercatorju ne bo koristila. »Gre za politkomisarski zakon, ki samega Mercatorja zagotovo ne more rešiti. Gre za neustaven poseg v zasebno lastnino. Vlada namreč namerava imenovati v upravo zasebnega podjetja, člana uprave, ki naj bi preprečil izčrpavanje tega podjetja,« je povedal poslanec NSi Tonin.

Dodatni član uprave ne bo imel nobenih pristojnosti

Dodal je, da vladni zakon ne bo rešil negotove prihodnosti Mercatorja, saj izredni član uprave, ki bi v upravo postavila vlada, na poslovne odločitve Mercatorja ne bo imel vpliva.

»Če ga greste brati zakon po členih, potem lahko vidite, da so pristojnosti tega vladnega politkomisarja v upravi Mercatorja zelo omejene in ta politkomisar praktično ne bo imel pristojnosti za odločitve, s katerimi lahko vpliva na samo poslovanje Mercatorja. Ta človek ne bo mogel vplivati na to kakšna bo prihodnost Mercatorja in kaj bodo s tem Mercatorjem v prihodnosti počeli,« je povedal Matej Tonin.

Zakon ne rešuje prihodnosti Mercatorja

»Zakon ne rešuje naslednjega problema, kaj je s prihodnostjo Mercatorja, kaj je z odnosom do bank, kako se bo ta družba razvijala v prihodnosti. Lahko enostavno rečemo in povemo, da imamo zakon, ki nosi lepo ime, vendar je njegova operativna vrednost izjemno slaba,« je še dodal vodja poslanske skupine NSi Matej Tonin in dodal primer o avtobusu: »Gre za nekaj podobnega, če uporabim prispodobo, kot da bi trdili, da bo avtobus zagotovo varno prišel na cilj brez večjih težav, če bomo na avtobus poleg voznika dodali tudi sprevodnika. Kdor vsaj malo pozna naravo prometa, ve da sprevodnik ni tisti ključni, ki vpliva na to ali bo prišel avtobus varno na cilj, ampak je to voznik.«

Vodja poslanske skupine pa je v stališču NSi vladi predlagal, da če želi naša vlado resnično vplivati na odločitve Mercatorja, obstaja le ena možnost. »To je njegov nakup,« je dejal Tonin in hkrati pojasnil, da v NSi tega seveda ne podpiramo.

Hrvatje so naredili bolj prefinjen zakon

Primerjal je tudi slovenski lex Mercator in hrvaški lex Agrokor.  »Tukaj je potrebno priznati, da so Hrvatje spisali nekoliko bolj prefinjen zakon. Pri hrvaškem zakonu je za umestitev vladnega pooblaščenca v podjetje potrebno soglasje lastnika, v slovenskem primeru to delamo brez soglasja lastnika. In vsaj v tem smislu Hrvatje lahko tolmačijo, da ne gre za poseg v lastninsko pravico, ker nenazadnje je moral lastnik angažirati tega vladnega pooblaščenca, nenazadnje je moral Todorović povabiti tega vladnega pooblaščenca,« je izpostavil Matej Tonin.

NSi je tako v obravnavo k vladnemu zakonu vložila tudi amandma, s katerim NSi predlaga, da mora vlada pred imenovanjem izrednega člana uprave pridobiti soglasje lastnika družbe. Na ta način bi bistveno lažje izpolnili kriterije za legalni vstop v zasebno lastnino oz. poslovni sistem Agrokor.