NSi je ZA skrajšanje postopkov imenovanja vlade
V torek se je na svoji prvi seji v novem mandatu sestala Ustavna komisija Državnega zbora. Člani komisije so se dogovorili o delu komisije in se zavzeli za nadaljevanje razprave za začetek postopka za spremembo 111.,112.,116. in117. člena Ustave Republike Slovenije z osnutkom Ustavnega zakona, ki bi skrajšal postopke imenovanja vlade. Poslanci so sejo prekinili do imenovanja strokovne skupine, ki bo sodelovala pri iskanju konsistentnih rešitev za spremembo ustave.
Jožef Horvat, član Ustavne komisije je s svojo razpravo želel članom ustavne komisije in bodoči strokovni skupini podati poglede Nove Slovenije – krščanskih demokratov na obravnavano spremembo Ustave. Povedal je naslednje:
”Naj kar na začetku povem, da je Poslanska skupina Nove Slovenije zavezana odločitvam organov Nove Slovenije – krščanskih demokratov, ti pa so podprli med drugimi tudi ustavne spremembe, ki bodo skrajšale imenovanje vlade. To je še posebej nujno, ko v državi nastopi politična kriza, ko je potrebno hitro postaviti operativno vlado s polnimi pooblastili. Dvoje zadnjih volitev so bile predčasne volitve, torej smo se v državi soočali s politično krizo, za imenovanje vlade pa smo porabili dva meseca in pol. Nujne so torej takšne ustavne rešitve, ki ne bodo spodbujale negovanja politične krize ampak bodo le-to čim prej odpravile.
Predlagane rešitve naj bi predvsem omogočile skrajšanje postopkov za imenovanje vlade s tem, da bi ukinili dvojno glasovanje o vladi, DZ pa bi ob odločanju o predsedniku vlade istočasno odločal tudi o predlagani listi kandidatov za ministre vlade. Predlog tudi predvideva, da lahko predsednik vlade sam razreši in imenuje do 1/3 ministrov, če pa bi jih želel zamenjati več, pa bi moral hkrati s predlaganjem ministrov iti v parlament po zaupnico.
Težava tega predloga, ki so tudi strokovno in nomotehnično dokaj šibko pripravljen, je najprej v tem, da takšen model ni uveljavljen v nobeni državi in je torej v praksi še nepreizkušen in bi bil že zato zelo tvegan, saj bi lahko pri oblikovanju vlade povzročil vrsto zapletov, ki jih verjetno niti ne bi bilo mogoče v celoti predvideti. Ob uveljavitvi takšnega predloga bi se verjetno precej zmanjšala vloga predsednika vlade, ki bi bil izvoljen v paketu z ostalimi ministri. Postavlja pa se vprašanje izvedljivosti in smiselnosti ureditve, v kateri bi se morale hkrati s kandidatom za predsednika vlade predstaviti tudi liste kandidatov za ministre, in to celo v krajših rokih, kot veljajo v sedanji ureditvi za predložitev kandidata za predsednika vlade. Takšen način oblikovanja vlade bi bil, glede na izkušnje pri oblikovanju dosedanjih vlad, v praksi, zaradi težavnosti oblikovanja koalicij, težko uresničljiv in bi najverjetneje prinesel vrsto nepredvidljivih zapletov, saj bi si lahko hkrati konkuriralo tudi večje število ministrskih ekip, predlaganih pa bi bilo lahko tudi zelo veliko število kandidatov za ministre.
Pomanjkljivosti takšnega načina oblikovanja vlade bi se najbolj izrazile pri konstruktivni nezaupnici, posebej, če bi do nje prišlo na podlagi interpelacije, saj bi bila ta, zaradi pogoja, da se takoj predstavi celotna vlada, kljub enemu samemu glasovanju, še bolj otežena, kot je že v sedanjem modelu.
Način imenovanja ministrov v teh predlogih je tudi notranje nekonsistenten, saj bi uvedel dve vrsti ministrov, tiste, ki jih imenuje DZ in tiste, ki jih imenuje predsednik vlade. Pri tem bi se postavilo vprašanje, ali to ne pomeni tudi različnega položaja na takšen način imenovanih ministrov, posebej glede njihove odgovornosti predsedniku vlade oziroma Državnemu zboru, saj bi ohranili interpelacijo zoper ministra.
Takšno imenovanje ministrov bi pomenilo odstop od pravila, da funkcionarje imenuje in razrešuje isti organ. Individualna odgovornost ministra pa bi se še naprej izvajala v razmerju do parlamenta in ne predvsem znotraj vlade, kot je to normalno v primerljivih državah, kjer je politična odgovornost vlade parlamentu predvsem kolektivna.”