Nova Slovenija je sredina

Nova Slovenija je sredina. K sodelovanju toplo vabim vse državljane, ki jim ni vseeno za Slovenijo in ki si želijo razvojnega preboja naše domovine. V jasnih ciljih in sodelovanju je ključ do uspeha.

Trditev, da smo krščanski demokrati sredina, je v zadnjih dneh marsikomu dvignila obrvi. Napadi so nemudoma prišli z leve in z desne. Levica se boji, da pade njihovo predalčkanje strank, kjer na desno vržejo vse, ki jih ne marajo in ki nasprotujejo njihovi dogovorni ekonomiji. Na desni pa so se ustrašili, da bi na slovenskem političnem travniku pognalo kaj novega, zato so se držali starih vzorcev, da je preventivno teptanje najboljša obramba.

V zadnjih letih so nas socialisti zmerjali z neoliberalci, ker smo želeli narediti konec dogovorni ekonomiji, v kateri so se slavni strici na vampih menili, kdo bo dobil posel in kdo ne. V takem sistemu žal ni pomembno, kaj znaš, ampak, koga poznaš. Tudi zato nam iz države uhajajo najbolj ustvarjalni. Desničarji so nas zmerjali s komunisti, ker nismo kritizirali vsega, kar so delale leve slovenske vlade. Prvim ni ustrezalo, da jim rušimo sistem, v katerem si vedno zagotovijo finančno in politično prednost, drugim ni ustrezalo, ker nismo sodelovali pri njihovem katastrofičnem slikanju Slovenije.

Država, kjer ljudje s plačo za polni delovni čas ali pa s pokojnino za 40 let dela ne morejo dostojno preživeti, ni socialna država. Sedanja socialna politika ne rešuje najranljivejših, ampak najbolj iznajdljive. Socialna tudi ni država, v kateri ljudje vsak mesec od plač namenjajo ogromne vsote za javno zdravstvo, ko pa zbolijo, namesto takojšnjega zdravljenja dobijo zgolj pravico do čakanja v vrstah.

Težko je dan za dnem opazovati, kako se odgovorni za bančno luknjo še naprej mirno sprehajajo na svobodi. Neokusno je, da se za Zorana Jankovića spreminja pravna praksa, da sodni postopki procesno padajo, na drugi strani pa Franca Kanglerja pravosodni sistem obsoja po tekočem traku z zelo vprašljivimi dokazi. V pravni državi je ključen občutek pravičnosti. Do tja imamo še dolgo pot.

V ustavi imamo zapisano, da smo pravna in socialna država. Žal pa se z vsako vlado od tega vedno bolj oddaljujemo, saj se politika ni sposobna dogovoriti o strateških ciljih države, ki bi nam na dolgi rok resnično zagotavljali pravno in socialno državo. Če levičar sodeluje z desničarjem, ali pa če desničar sodeluje z levičarjem, je danes označen za izdajalca. To vodi k temu, da stranke vztrajajo na blokovskih delitvah, ki dajejo za Slovenijo slabe rezultate. Iz tega začaranega kroga, v katerem se politika vedno bolj radikalizira, želimo izstopiti.

Na sedanjem političnem zemljevidu Slovenije je pri razvrščanju strank ključen odnos do preteklosti. Na novem političnem zemljevidu, ki ga želimo uveljaviti, pa šteje predvsem odnos do prihodnosti. Sedanje slovensko etiketiranje političnih strank upošteva, kakšen odnos imajo stranke do revolucije 1941 – 1945 in do Rimokatoliške cerkve v Sloveniji. Tisti s pozitivnim odnosom do revolucije, naj bi bili levičarji, oni z negativnim pa desničarji. Levičarji naj bi imeli negativen odnos do RKC, desničarji pa pozitivnega. Tovrstno predalčkanje izpusti številna pomembna vsebinska vprašanja, ki so pomembna za jutri. Na primer, kakšne ekonomske politike zagovarja posamezna stranka, kaj si misli o sobivanju z drugimi narodi, kakšen ima odnos do okolja in podobno.

Poslušam komentatorje, ki se imajo za velike svetovljane, kako z ihto razlagajo, da krščanski demokrati v Sloveniji ne moremo biti sredina, samo zato, ker nekateri izmed nas verjamemo v Boga, v življenje. Nikogar, ki pride v NSi, ne vprašamo, v kaj veruje, niti ga ne vprašamo, če veruje, ker je to njegova osebna stvar, v katero se ne vtikamo. Od »svetovljanov« bi pričakoval več spoštovanja, saj jim mojih prepričanj ne vsiljujem, niti jim ne preprečujem, da živijo naprej tako kot želijo.

Poslušam politične sopotnike, ki jih skrbi, da Nova Slovenija sedaj ne bo »ne tič ne miš«. Najbolj glasni so tisti, ki so v svojem političnem življenju delali dramatične politične obrate. Nekoč zagreti marksisti, danes pa zanikovalci globalnega segrevanja. Naj jih pomirim, Nova Slovenija je bila in bo tudi v prihodnje politična stranka z najbolj izdelanim programom.

Danes se za sredinsko usmerjene deklarira večina vladnih strank, vendar so njihove politike in stališča globoko na levi. Ko sem dejal, da je Nova Slovenija sredina, sem zgolj naglas povedal tisto, kar stranka po svojem načinu delovanja ali programskih usmeritvah počne že dolgo časa. Zavračamo socializem, prav tako tudi divji kapitalizem. Stavimo na socialno tržno gospodarstvo, ki v središče postavlja človeka in ne države ali trga. Verjamemo, da je samostojna Slovenija najlepša stvar narodove zgodovine. Želimo okrepiti našo narodno identiteto, vendar ne na nacionalističen ali izključevalen način, ampak v spoštovanju do različnosti. Vrednote, na katerih je zrasla naša zahodna civilizacija, so naša hrbtenica, so naša sredina, ki jo ne upogibamo, ne v levo niti v desno.

Ob naslednjih volitvah sredino vidim v tisti polovici državljanov, ki se volitev ne udeležuje, ker so prepričani, da sta levica in desnica isti. Teh ljudi se ne da spodbuditi k večji državljanski aktivnosti s še večjo radikalizacijo političnega prostora. Teh ne zanima, kdo je levica in kdo desnica, zanima jih samo, kakšne priložnosti jim bo ustvarila politika, da bodo s svojim delom lahko dostojno preživeli družine.

V luči včerajšnjega praznika pa je tudi čas, da slovenski kristjani odločno in samozavestno povemo, da imamo dovolj potiskanja na obrobje in stalnega dopovedovanja, da smo neka desna skrajnost. Krščanski demokrati v Sloveniji ne moremo biti drugo kot sredina, saj so levo od nas socialisti, desno pa nacionalisti in zanikovalci globalnega segrevanja.

Zavedam se, da smo Slovenci različni, ni pa nobene potrebe, da smo večno razdeljeni. Za resnične razvojne preboje Slovenije je potrebno sodelovanje tako levice, sredine in desnice. Svoboda, pravičnost in varnost so temeljne vrednote, na katerih krščanski demokrati gradimo naše politike. Kdor ni proti nam, lahko skupaj z nami sooblikuje Novo Slovenijo za novo Slovenijo.

Na današnji dan se spominjamo prezgodnje smrti dr. Andreja Bajuka, prvega predsednika NSi. Ob ustanovitvi stranke je dejal: »NSi bo sodobna, odprta stranka, ki bo prispevala k zvišanju slovenske politične kulture. Njen cilj bo Slovenija, ki bo gmotno premožna, duhovno čila in evropsko pluralna.«
In natančno to tudi delamo.

Naj živi Slovenija!

Matej Tonin

predsednik NSi