NI BAGRA, KI BI LAHKO ZMETAL V OČI TOLIKO PESKA KOT GA VLADNE OBLJUBE

Obljub o finančnih razbremenitvah državljanov vlada ne uresničuje. Prav nasprotno, obremenitve še povečuje. Na to je opozoril poslanec Nove Slovenije Jožef Horvat ob obravnavi proračunskih dokumentov za prihodnji dve leti na plenarni seji državnega zbora.

»Če seštejemo finančne učinke zakonodaje vlade Roberta Goloba, ugotovimo, da so ti zakoni oziroma da je ta koalicija slovensko gospodarstvo in davkoplačevalce obremenila z dodatnimi sedmimi milijardami in pol do konca leta 2028. Se pravi sedem milijard in pol bodo do leta 2028 davčni zavezanci, takšni in drugačni, plačali več, kot če te zakonodaje ne bi bilo sprejete,« je poslanec obremenitve ponazoril z izračuni. Spomnil je, da je predsednik vlade obljubljal razbremenitev dela v davčni reformi, ki je bila prejšnji teden sprejeta, seveda brez glasov Nove Slovenije.

🎥@jozefhorvat na #RednaSeja: Obljubljali ste finančne razbremenitve državljanov, namesto tega jim nalagate dodatne obremenitve. pic.twitter.com/yEd5Rst6Wd

— NSi (@NovaSlovenija) November 19, 2024

»Da je proračunsko načrtovanje zahteven posel, gotovo drži in sploh v tem izjemno turbulentnem času, kar zadeva geopolitično situacijo,« je uvodoma povedal poslanec Horvat. Opozoril je na pasti slabega proračunskega načrtovanja, ki je razvidno pri vladi Roberta Goloba in napoveduje dodatne finančne obremenitve državljanov: »Osnutek srednjeročnega fiskalno strukturnega načrta Slovenije za obdobje 2025-2028 predvideva dokaj ugodne gospodarske razmere, z 2,4% gospodarsko rastjo v prihodnjem letu in 1,9% rastjo do leta 2028. Ocenjena rast kaže, da Slovenija nima vzpostavljenih ukrepov, ki bi opazneje zvišali dodano vrednost in jo približali evropskemu povprečju. Ministrstvo za finance predvideva, da se bo javnofinančni primanjkljaj zmanjšal z letošnjih 2,9 % BDP na 1,2 % BDP v letu 2028, to pomeni okoli milijardo evrov manjši proračunski primanjkljaj, s tem da se bo tekoča proračunska poraba v tem obdobju povečala za 27,5 %, v istem obdobju pa se bo nominalni BDP povečal za 23 %. Ta projekcija, gospe in gospodje, nakazuje, da bo morala država še povečati davčne obremenitve in z njimi davčni izplen.«

»Nismo si odgovorili na vprašanje, pa bi si morali, kakšni so gospodarski izzivi Slovenije v hitro se spreminjajočem mednarodnem okolju. Mi smo majhna ekonomija, močno vpeti v mednarodno okolje, na področju izvoza smo dobri, na drugi strani pa ravno turbulence v geopolitičnih razmerah, v geopolitični situaciji lahko močno udarijo tudi Slovenijo in pametna politika mora vse to predvideti, pač v okvirih, koliko se jih da predvideti,« je bil jasen Horvat.

Poslanec je opozoril na to, da Slovenija pada na lestvicah konkurenčnosti. »Ne morem mimo razočaranja, ki ga zaznavamo v Novi Sloveniji in ga razpoznavajo tudi v slovenskem gospodarstvu. Namreč Slovenija je na lestvici konkurenčnosti nazadovala v zadnjem letu za štiri mesta, v predzadnjem letu tudi za štiri mesta, torej skupaj v zadnjih dveh letih za osem mest. Torej, Slovenija se je letos, govorim za leto 2024, na lestvici konkurenčnosti švicarskega inštituta IMD med 67 državami uvrstila na 46. mesto, kar je za štiri mesta slabše kot lansko leto.« Pojasnil je, zakaj je pomembno spremljati indeks konkurenčnosti: »Indeks globalne konkurenčnosti analizira in rangira zmožnost držav, da ustvarjajo in obdržijo okolje, ki podpira konkurenčnost podjetij. In prav v tem pogledu se mora slovenska politika zamisliti, saj nas na tej lestvici svetovne konkurenčnosti najbolj dol vleče, da po domače povem, neučinkovitost vlade, vladna neučinkovitost.«

🎥@jozefhorvat na #RednaSeja: Slovensko gospodarstvo je padlo na lestvici konkurenčnosti zaradi neučinkovitosti vlade Roberta Goloba. pic.twitter.com/CfTU5PCAND

— NSi (@NovaSlovenija) November 19, 2024

Horvat je v nastopu izpostavil nekaj rešitev iz gospodarskega programa Nove Slovenije, ki zagovarja socialno-tržni model gospodarstva. »Zakaj toliko govorimo o njem? Zato, ker edino preko močnega gospodarstva bomo lahko na nek način zadovoljili, 2. člen naše ustave, ki pravi, da je Slovenija socialna država, in hvala bogu, da je socialna. Močnejše, ko bo gospodarstvo, bolj bomo socialna država.«

Nova Slovenija proračunskim dokumentom za leti 2025 in 2026 nasprotuje. Podporo po Horvatovih besedah odklanja tudi zato, ker pri vladi ni zaznati pripravljenosti na dialog, da bi morda sprejela tudi opozicijska dopolnila. Celo vrsto jih je pripravila Nova Slovenija. Kot je povedal Horvat, je med njimi zagotovitev sredstev za namakalni sistem v Pomurju. Poleg tega je NSi predlagala zadostna proračunska sredstva za ključne infrastrukturne naložbe v zdravstvu ter višje povprečnine za občine.

Prepis predstavitve stališča poslanca Jožefa Horvata lahko najdete TUKAJ.
Prepis razprave poslanca Jožefa Horvata lahko najdete TUKAJ.