NASPROTUJEMO POSPEŠENI RAZGRADNJI SLOVENSKEGA ZDRAVSTVA

Državni zbor je danes obravnaval tri predloge s področja zdravstva, novelo Zakona o nujnih ukrepih za zagotovitev stabilnosti zdravstvenega sistema, novelo Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju in Resolucijo o nacionalnem programu na področju drog za obdobje 2023–2030.

Prvi predlog uvaja usmerjeno krajšanje čakalnih dob zgolj pri izbranih zdravstvenih storitvah, kjer pacienti čakajo nad dopustno čakalno dobo. Nabor teh storitev, ki bi se plačevale po realizaciji tudi nad rednim programom, bi vlada prilagajala vsake tri mesece na predlog ZZZS. Obenem želi vlada iz skrajševanja čakalnih vrst izključiti zasebne izvajalce brez koncesije, s čimer se v NSi ne strinjamo. Jožef Horvat je pojasnil: »Čakalne vrste so alarmantne, to zdaj že vsi vemo. 1. maja letos je skupaj na prve preglede in preostale storitve nad dopustno mejo čakalo 141.111 oseb, kar je polovica vseh čakajočih. Edini način, da čakalne vrste skrajšamo, da ljudje pridejo do nujne zdravstvene obravnave, je vključitev vseh kapacitet.«

V NSi smo k predlogu vložili dopolnilo, o katerem je Iva Dimic povedala: »V Novi Sloveniji smo vložili amandma k 1. členu, s katerim želimo v ciljno skrajševanje čakalnih vrst vključiti tudi izvajalce zdravstvene dejavnosti zunaj mreže, ki imajo dovoljenje za opravljanje zdravstvene dejavnosti. Ti bi zdravstvene storitve opravljali pod enakimi pogoji in za enako plačilo kot izvajalci v javni mreži zdravstvene dejavnosti. Hkrati naš amandma črta omejitev, da se v krajšanje čakalnih vrst pri izvajalcih zdravstvene dejavnosti s koncesijo ne morejo vključiti zaposleni v javnih zdravstvenih zavodih. To prav tako po nepotrebnem omejuje razpoložljive kapacitete. V praksi se namreč dogaja, da bi se zaposleni v javnih zavodih želeli vključiti v krajšanje čakalnih vrst, vendar jim v javnem zavodu tega ne omogočajo, ker ni na voljo prostih prostorov, medicinskih aparatov ali drugega zdravstvenega osebja, ki ga potrebujejo za varno izvajanje zdravstvenih storitev.«

»Poročilo o rezultatih izvajanja zakona iz prejšnjega leta kaže, da so bili bolj učinkoviti zasebniki znotraj javne mreže, in sicer celo za 24 %. To pomeni, da so bolje organizirani in da se znajo lotiti problema tam, kjer resnično nastaja. Po drugi strani so bili javni zavodi za 5 % manj učinkoviti v lanskem letu oziroma v letošnjem začetku leta kot pred epidemijo. To kaže na  nekaj, kar pravzaprav vsi vemo in nekateri tudi večkrat povemo na glas – da so javni zavodi neučinkoviti,« pa je bila jasna Vida Čadonič Špelič.

V nadaljevanju so poslanci obravnavali predlog, za katerega predlagatelji iz Gibanja Svoboda trdijo, da ukinja dopolnilno zdravstveno zavarovanje, vendar v resnici namesto izbirnega uvaja obvezni zdravstveni prispevek v višini 35 eur. Po mnenju NSi gre zgolj za prelaganje denarja iz desnega v levi žep. Državljani zaradi tega ne bodo nič na boljšem, do zdravljenja ne bodo prišli nič hitreje.

Predlagatelji preoblikovanje dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja utemeljujejo tudi s tem, da bi se dobički zasebnih zavarovalnic preusmerili v ZZZS. Vendar pa so ti domnevni dobički hitro splahneli, potem ko smo v okviru Komisije za nadzor javnih financ v NSi zahtevali, da predlagatelji predstavijo finančne posledice predlagane spremembe. Izkazalo se je, da s prenosom dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja v obveznega ZZZS ne bo ustvarjal dobičkov, temveč izgubo v višini 94 milijonov evrov v letu 2024 in 136 milijonov evrov v letu 2025. Vse to bo pokril državni proračun.

Ob obravnavi Resolucije o nacionalnem programu na področju drog za obdobje 2023–2030 je Iva Dimic pojasnila, zakaj v NSi resolucije kljub njenim v osnovi dobrim namenom nismo mogli podpreti: »Cilji nacionalnega programa so zastavljeni korektno. Vendar pa v Novi Sloveniji nasprotujemo novi vsebini, ki so jo na odboru v resolucijo vključile koalicijske stranke. Medresorsko delovno skupino so zadolžile za preučitev družbenih učinkov ter posledic rabe konoplje na posameznika in družbo z vidika javne varnosti, varovanja javnega zdravja in zaščite ranljivih skupin. Medresorska skupina naj bi na podlagi mednarodne primerjalne ureditve nato predlagala možnosti za morebitno vzpostavitev novega okvirja za pridelavo, proizvodnjo, trženje in prodajo konoplje za osebno uporabo. Sprašujem se – kako gre to skupaj s ciljem resolucije po zmanjšanju in omejitvi tveganja in škode, ki jo posamezniku, družini in družbi povzroča raba prepovedanih drog?«