Matej Tonin: Vlada se s svojim delovanjem oddaljuje od demokratičnih vrednot

DELITE TA
PRISPEVEK
06.12.2019, NSi

»Se spomnite vi Marjana Šarca na tem soočenju? Takrat je govoril, da želi prenesti novo politiko, da je nov svež obraz in kaj je prinesel? Prinesel je staro politiko v svoji najslabši obliki. Nastavljajo svoje ljudi, vkorakajo v državna podjetja kot gangsterji in predsednikom uprave naročijo, da morajo imenovati še dodatne člane uprave. Če tega ne storijo, potem zelo hitro sledijo napadi preko nadzornih svetov in tudi odstavitev. Zanimivo pa je, da nimajo nobenega sramu. Postaneš menedžer leta, naslednji dan te ni več,« je bil v oddaji Tarča do vladnega kadrovanja v slovenskih podjetjih kritičen Matej Tonin.

Prepričan je, da bo, dokler bo imela država lastništvo v slovenskih podjetjih, politika tako ali drugače poskušala vplivati na delovanje teh podjetij. »Rešitev je zelo enostavna. Ni treba, da mi državno lastnino prodajamo, samo dajmo jo v upravljanje na nekem javnem razpisu nekemu mednarodno znanemu upravljalcu in ga plačajmo po učinkovitosti. Če bo ta upravljalec plačan po učinkovitosti, potem ne bo nasedal na nobene pritiske generalnih sekretarjev strank, ker bo v njegovem interesu, da v upravo podjetja da najboljše ljudi, ker bodo ti ljudje zagotovili najboljše rezultate podjetja,« je razložil predsednik NSi.

Nesprejemljivo je blokiranje demokratičnega nadzora nad represivnimi organi

O dogajanju med Sovo in Knovs je dejal, da so ogrožena osnovna demokratična načela. Po njegovem mnenju gre za obrambo republike. »Nesprejemljivo je, da predsednik vlade blokira demokratični nadzor nad represivnimi organi države in da se na svet za nacionalno varnost ne vabi predsednika republike, predsednika državnega zbora, pripadnika največje opozicijske stranke, to so enostavno znaki, da se mi od neke demokratične pluralne družbe oddaljujemo in v takih trenutkih bi morali vsi skupaj zelo odločno in jasno povedati, da so to koraki v napačno smer,« je prepričan Matej Tonin.

Poudaril je, da Svet Evrope priporoča, da naj se države osredotočijo na parlamentarni nadzor nad obveščevalnimi in varnostnimi službami. Opozicija ima namreč največji interes, da zelo natančno gleda pod prste obveščevalnim službam in to dela tudi Knovs v Sloveniji. »Ko nekoga dobimo, da počne nezakonite stvari, se je najlažje braniti s tem, da očita naši komisiji politizacijo oziroma. To je najlažja obramba,« je dejal.

Predsednik NSi se tudi čudi, da se v omenjenih primerih zlorab na Sovi in v procesu arbitraže ne zgodi nič: nobenega pritiska medijev in javnosti. »Če mi ne bi šli v nadzor zaposlitev na Sovi, potem tudi inšpekcija tega ne bi nadzorovala. Inšpekcija nato ugotovi, da tisti, ki so jih zaposlili, niso bili ustrezno varnostno preverjeni, da niso predložili dokazila, da so nekaznovani, in celo direktor Sove pravi, da teh ljudi ne pozna. Če zaposliš ljudi, ki jih ne poznaš, potem lahko v Sovi zaposliš tudi nekega terorista ali skrajneža. Meni se zdi to veliko varnostno tveganje in zato želimo to izboljšati. Morate pa razumeti, da je to neprijetno za kabinet predsednika vlade in je v njihovem interesu, da čim bolj oslabijo našo komisijo. Če bodo rekli, tu gre za politizacijo, potem ljudje rečejo: vsi so isti, samo prepirajo se, zgodi se pa nič,« je povedal predsednik NSI.

Boriti se moramo za vsem dostopno slovensko zdravstvo

Ob vprašanju pokojnin je predsednik NSi povedal, da so pokojnine prenizke in da potrebujemo pokojninsko reformo. »Večina slovenskih upokojencev ima slabe pokojnine in s temi pokojninami predvsem životarijo. Po 40 letih trdega dela, bi si upokojenci zaslužili, da bi vsaj dostojno živeli in ob sedanjem pokojninskem sistemu se tega enostavno ne da. Tukaj lahko vladna koalicija telovadi in čara, ampak v okviru sedanjega pokojninskega sistema, se velikih sprememb ne bo dalo narediti, zaradi tega bi morala vladna koalicija resno zagristi v pokojninsko reformo,« je prepričan.

Izpostavil je, da trenutno zdravstveno politiko vodijo omrežja. »V zadnjih petih letih je v zdravstveni blagajni zbranega 600 milijonov evrov več denarja. Ali imamo zaradi tega kaj boljše storitve, kaj krajše čakalne vrste, kakšen boljši servis? Nič od tega. Ves ta denar je izpuhtel neznano kam,« je bil jasen.

Prepričan je, da se moramo v Sloveniji začeti boriti za vsem dostopno zdravstvo. »Mi vsak dan govorimo o javnem zdravstvu, kjer imamo pravico do čakanja, ne do zdravljenja, to javno zdravstvo je vsako leto slabše, zaradi tega bi mi morali govoriti o vsem dostopnem zdravstvu, kjer ko potrebuješ zdravljenje, tega dobiš takoj. Če ima zdravnik licenco za zdravljenje, ni pomembno, kje dela: v privatnem, koncesionarskem ali pa javnem zavodu. Bistveno je, da te čim prej pozdravi in da to tvoje zdravljenje plača zavarovalnica oziroma zavod, kjer si zavarovan,« je prepričan predsednik NSi.