Matej Tonin v pobudi vladi: Znanje računalništva in informatike odpira vrata v digitalno družbo prihodnosti

V nadaljevanju objavljamo poslansko pobudo predsednika NSi Mateja Tonina, s katero ob pričetku evropskega tedna programiranja Vladi RS predlaga, da v kurikule slovenskega izobraževalnega sistema vključi predmeta računalništva in informatike:

Pred tremi stoletji se je rodila avstrijska cesarica Marija Terezija, ki je uvedla splošno šolsko obveznost za vse otroke med šestim in dvanajstim letom. Posledice reforme so bile daljnosežne; z njo se je dvignila splošna izobrazba, zato je država postala konkurenčna, saj je postalo znanje vrednota in naložba za razvoj. Slednje velja še danes, le nabor znanja, ki omogoča globalno konkurenčnost držav ter predvsem njenih posameznikov, se spreminja. Danes, v družbi 21. stoletja, je to znanje računalništva in informatike, ki odpira vrata v digitalno družbo prihodnosti.

Skoraj v istem času je škotski inženir James Watt izumil parni stroj. Kot reforma cesarice Marije Terezije, je tudi izum parnega stroja imel daljnosežne posledice – pričela se je industrijska revolucija. Tisti, ki so znali ustvarjalno uporabiti novi stroj, so uspevali, medtem ko so ostali zaostajali. Parni stroj današnjega dne je računalnik in tistim, ki ga znajo ustvarjalno uporabljati, so vrata prihodnosti odprta na stežaj. Pri tem ne govorimo zgolj o IKT industriji, ampak takorekoč o vsaki človeški dejavnosti. Na primer, v zadnjem času je obetajoča tehnologija veriženja podatkovnih blokov (angl. blockchain) s pametnimi pogodbami (angl. smartcontracts). Ekonomisti in pravniki se ozirajo po njih, saj obetajo zanimivo tehnologijo za sklepanje pogodb. A kaj, ko jim manjka osnovnega znanja in računalniškega mišljenja, ki je nujno potrebno za ustvarjalno uporabo verig s pogodbami. Podobne primere lahko najdemo skoraj v vsaki človeški dejavnosti od umetnosti in humanistike do družboslovja ter seveda naravoslovja in inženirstva. Računalnik je parni stroj digitalne dobe.

V Evropi obstaja širše zavedanje o pomanjkanju znanja za digitalno prihodnost. Evropska komisija je pripravila več dokumentov, v katerih opozarja na pomanjkanje takšnega znanja. O zavedanju pomanjkanja znanja za digitalno prihodnost pričajo tudi ukrepi v državah članicah, saj je več kot 15 držav v zadnjih 5 letih pričelo sistematično urejati in s celovitim pristopom uvajati manjkajoče vsebine v šolske kurikule. Morda sta se tega še najbolj sistematično lotili Anglija, ki ima od leta 2012 od 1. razreda osnovne šole obvezni predmet »Computing«in Poljska, ki je uvedla vsebine računalništva in informatike kot obvezne v letu 2017.

Na pomembnost znanja za razvoj digitalne družbe v generacijah prihodnosti opozarja tudi gospodarstvo. Na vrhu gospodarstva leta 2016 so sprejeli DigitAgendo 2016 in v njej 30 priporočil, s katerimi naj bi se zaradi digitalizacije v gospodarstvu dvignila povprečna produktivnost do leta 2025 za 3%. Poleg tega bi se ustvarilo še deset tisoč novih, digitalnih delovnih mest. Eno ključnih priporočil opozarja na pomanjkanje ustreznega znanja s področja računalništva in informatike (v nadaljevanju: RIN), saj bo do leta 2020 90% delovnih mest potrebovalo poznavanje informacijsko-komunikacijskih tehnologij. Pri tem je poudarek na vseh delovnih mestih in ne samo v IKT sektorju. Podobno analizo so leta 2016 izvedli tudi v Angliji, kjer so ugotovili, da je pomanjkanje znanja vzrok za letno izgubo v višini 46 milijard funtov. Ta ugotovitev ni presenetljiva: če razdelimo vrednost prvih dvajset najuspešnejših internetnih podjetij po državah, opazimo, da jih odpade 83% na Ameriko, 17% na Azijo, Evropi pa ne ostane praktično nič.

Da dohitimo ZDA in Azijo, moramo mladim ponuditi znanje, s katerim ne bodo več postajali samo potrošniki temveč tudi ustvarjalci novih tehnologij. Ob tem je potrebno izrecno poudariti, da sodobne raziskave kažejo, da je predpostavka o sodobnihmladostnikih kot digitalnih domorodcih, ki so intuitivno vešči uporabe računalnika za reševanje problemov, le mit: mladostniki so zelo omejeno usposobljeni za uporabo sodobnih tehnologij in pomembna naloga šole je, da učence usposablja za smiselno uporabo računalnika pri reševanju problemov.

V Zakonu o osnovni šoli je sicer med cilji izobraževanja zapisano razvijanje pismenosti in razgledanosti na informacijskem področju, a doseganja tega cilja se ne preverja. Celo več, sistem je naravnan tako, da se omenja predvsem razvijanje veščin pismenosti, medtem ko temeljna znanja RIN otrokom sploh niso posredovana – z drugimi besedami, vzgaja se uporabnike (potrošnike) tehnologije in ne njenih ustvarjalcev.

Vsebin s področja računalništva in informatike je v slovenskih osnovnih in srednjih šolah alarmantno malo. Spremembe, ki so v svetu že preizkušene, pa je treba uvesti odločno in hitro, če ne želimo, da naši otroci zaostanejo za vrstniki iz tujine. To je glavno sporočilo strokovne delovne skupine za analizo prisotnosti vsebin računalništva in informatike v programih osnovnih in srednjih šol (RINOS), ki je 29. maja 2018 predala poročilo ministrici za znanost in šport dr. Maji Makovec Brenčič.

V Sloveniji pod pojmom poučevanje RIN na osnovnošolski in srednješolski ravni običajno razumemo le uporabo informacijsko-komunikacijskih tehnologij (IKT), kar je premalo. V poročilu je zato zapisano, da sodoben pouk računalništva in informatike ne bi smel biti več samo pouk podajanja tehničnega znanja. Čeprav je tehnično znanje potrebno pri izdelavi končnega izdelka, mora biti ključna vsebina sodobnega pouka podajanje drugačnega načina mišljenja – računalniškega mišljenja, ki je bliže naravoslovju.

Vodja delovne skupine, dr. Andrej Brodnik s Fakultete za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani, je ob predaji poročila opozoril, da je povsem zmotno mišljenje, da je poučevanje računalništva in informatike pomembno le za računalniške poklice. Zmožnost sodelovanja z računalnikom je danes ključno demokratično delovanje v družbi nasploh in za učinkovito spoprijemanje s sodobnimi poklicnimi izzivi v vseh panogah. Urjenje računalniškega mišljenja je urjenje v strategijah reševanja problemov in pomeni dolgoročno opolnomočenje učencev za uspeh v digitalni prihodnosti.

Predlagam, da Vlada RS področje digitalizacije Slovenije opredeli kot strateško prioriteto naše države in predmete računalništva in informatike vključi v kurikule slovenskega izobraževalnega sistema. Glede na izkušnje v svetu in predvsem v duhu nudenja izobrazbe, ki bo mladim omogočila enakopraven položaj glede na njihove vrstnike po svetu, predlagam obvezno poglobljeno spoznavanje vsebin računalništva in informatike. Vzporedno z uvajanjem vsebin moramo poskrbeti tudi za ustrezno izobraževanje in dodatno usposabljanje učiteljev.

Pri tem sledimo predlogom strokovne delovne skupine za analizo prisotnosti vsebin računalništva in informatike v programih osnovnih in srednjih šol, ki so ga v letu 2018 podali Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport:

1. UČNI NAČRTI: Uvesti temeljne vsebine RIN v kurikule vrtcev ter učne načrte osnovne in srednjih šol ter pri tem razvijati zavedanje vzajemnega vpliva med tehnologijo in družbo.
2. PREVERJANJE: Zagotoviti celovito preverjanje opismenjevanja in uporabe tehnologij v okviru vseh predmetov skladno z obstoječimi učnimi načrti.
3. UČITELJI: Postaviti učinkovit sistem za kakovostno izobraževanje in nadaljnje strokovno usposabljanje vzgojiteljev in učiteljev na področju RIN.
4. DELEŽNIKI: Vzpostaviti sistem odprtega izobraževanja, ki omogoča vključevanje deležnikov v oblikovanje vizije ter zagotavljanje in spremljanje kakovosti poučevanja RIN.

Želim, da v Sloveniji postanemo oblikovalci digitalne prihodnosti in ne zgolj uporabniki tehnoloških rešitev. Naša temeljna odgovornost je, da otrokom nudimo izobrazbo, ki jim bo omogočila uspešno udejstvovanje v družbi prihodnosti. Znanje računalništva in informatike je pri tem ključno.

Matej Tonin