MATEJ TONIN: ODLOČNA PODPORA UKRAJINI JE KLJUČ DO TRAJNEGA MIRU

DELI:
19.11.2024, NSi

Poslanci Evropskega parlamenta so se 1000. dan vojne v Ukrajini zbrali na izrednem zasedanju v Bruslju. 19. novembra je namreč minilo natanko 1000 dni od začetka obsežne ruske invazije na Ukrajino. To zgodovinsko obdobje je Evropsko unijo postavilo pred enega največjih zunanjepolitičnih izzivov v njeni zgodovini. Obenem je okrepilo zavezanost EU, da podpira Ukrajino in temeljne evropske vrednote, kot so demokracija, človekove pravice in mednarodno pravo.

Evropski poslanec Matej Tonin je pred plenarnim zasedanjem povedal: “Mir v Evropi tudi v 21. stoletju žal še vedno ni samoumeven. Vlaganje v učinkovito obrambo je najcenejša garancija za dolgotrajen mir.” V zvezi z rusko invazijo na Ukrajino pa je dejal: “Ukrajina krvavi za vse nas, ki želimo živeti v svetu utemeljenem na vladavini prava, ne pa na vladavini surove moči. Razplet vojne v Ukrajini bo odgovor na vprašanje: ali je v 21. stoletju v Evropi dovoljeno meje spreminjati na nasilen način? Moj odgovor je NE, zato je naša dolžnost, da podpiramo Ukrajino finančno, materialno, humanitarno in vojaško, dokler bo treba, dokler se bodo Ukrajinci pripravljeni braniti in odbijati rusko okupacijo.”

Sankcije EU proti Rusiji
Od začetka invazije je EU sprejela štirinajst svežnjev sankcij proti Rusiji, ki so usmerjene v zmanjšanje ruskih finančnih in gospodarskih zmogljivosti za nadaljevanje vojne. Ključni ukrepi so naslednji.

  • Finančne sankcije: Zamrznitev ruskih državnih in zasebnih sredstev v EU, izključitev več ruskih bank iz sistema SWIFT ter prepoved finančnih transakcij z ruskimi institucijami.
  • Gospodarske sankcije: Embargo na uvoz ruskega premoga, nafte in več drugih surovin ter omejitev izvoza tehnološko naprednih izdelkov v Rusijo. Gospodarske sankcije so usmerjene v ruski finančni, trgovinski, energetski, prometni, tehnološki in obrambni sektor ter v storitve, ki se zagotavljajo Rusiji ali ruskim državljanom
  • Omejitve za posameznike in podjetja: Prepoved potovanja in sankcije zoper več kot 2.300 posameznikov in subjektov, med katerimi so ruski politiki, oligarhi in visoki vojaški poveljniki, ki so odgovorni za agresijo ali podpirajo režim Vladimirja Putina.
  • Prepoved propagande: Omejitve za ruske medije, ki širijo vojno propagando in dezinformacije, vključno s prepovedjo oddajanja televizijskih kanalov RT in Sputnik na območju EU.
  • Uporaba dobička, ki izhaja iz zamrznjenih sredstev, za podporo Ukrajini: EU je julija 2024 dala na voljo prvo plačilo v višini 1,5 milijarde EUR, ustvarjeno z imobiliziranimi sredstvi Rusije.

Te sankcije so največji sveženj omejitvenih ukrepov v zgodovini EU, pri čemer je cilj tudi dolgoročno zmanjšanje odvisnosti Evrope od ruskih energentov.

Podpora Ukrajini
Od začetka ruske vojne agresije so EU in njene države članice Ukrajini in njenim prebivalcem zagotovile široko podporo v vrednosti približno 122 milijard evrov, in sicer na številnih področjih.

  1. Humanitarna pomoč: EU je med letoma 2022 in 2024 dodelila 1 milijardo evrov humanitarne pomoči za civilno prebivalstvo, ki ga je prizadela vojna v Ukrajini. Države članice so namenile 2,6 milijarde evrov. Poseben poudarek je bil na zagotavljanju hrane, vode, zdravil in drugih osnovnih potrebščin.
  2. Sprejem beguncev in begunk: 17 milijard evrov sredstev EU je bilo namenjenih za države članice, ki so sprejele begunce in begunke iz Ukrajine.
  3. Gospodarska pomoč: EU je Ukrajini namenila makrofinančno pomoč v vrednosti več kot 61,5 milijarde evrov za podporo gospodarstvu, obnovo ključne infrastrukture in delovanje ukrajinskih institucij.
  4. Prehranska varnost in solidarnostni koridorji: EU je skupaj z Ukrajino in Moldavijo maja 2022 vzpostavila solidarnostne koridorje med EU in Ukrajino. Prek njih je bilo iz Ukrajine izvoženega za 158 milijonov ton blaga.
  5. Vojaška pomoč: EU je s pomočjo Evropskega mirovnega instrumenta omogočila nakup orožja in vojaške opreme, vključno z usposabljanjem ukrajinskih vojakov, kar je zgodovinski korak za EU kot mirovno organizacijo. Skupna podpora je ocenjena na 43,5 milijarde evrov.
  6. Priznanje kandidatke za članstvo v EU: Junija 2022 je Ukrajina prejela status kandidatke za članstvo v EU. To simbolizira strateško odločitev EU, da podpre ukrajinsko evropsko prihodnost.
  7. Obnova Ukrajine: Za obnovo Ukrajine bodo po koncu vojne potrebna obsežna finančna sredstva z vsega sveta. EU že sedaj znatno prispeva h krepitvi odpornosti države. Vzpostavila je tudi nov instrument za Ukrajino, s katerim bo med letoma 2024 in 2027 Ukrajini zagotavljala stabilno in predvidljivo finančno podporo v višini do 50 milijard evrov.


Zavezanost nadaljnji podpori Ukrajini
Na plenarnem zasedanju so evropski poslanci znova poudarili, da mora EU vztrajati pri enotnosti in solidarnosti z Ukrajino. Poslance evropskega parlamenta pa je nagovoril tudi predsednik Ukrajine Volodimir Oleksandrovič Zelenski. Odločno je poudaril, da je nadaljnja tako vojaška kot gospodarska podpora Ukrajini nujna. Konflikt namreč še vedno traja oziroma se z vojaki iz Severne Koreje, ki se bojujejo na ruski strani, zgolj še stopnjuje. Ob tem se ukrajinsko prebivalstvo zaradi množičnega uničenja infrastrukture in energetskih objektov sooča še z obsežnimi izzivi ob prihajajoči zimi.

Poziv k trajnemu miru
Evropski poslanci so v svojih razpravah poudarili pomen iskanja trajne rešitve za konflikt, ki bo temeljila na spoštovanju mednarodnega prava in ozemeljske celovitosti Ukrajine. Podpora Kijevu ostaja osrednji poudarek evropske zunanje politike. Pri tem EU računa tudi na globalne partnerje, da okrepijo pritisk na Moskvo in podprejo prizadevanja za mir.

Zasedanje se je sklenilo s sporočilom: Evropska unija ostaja enotna v podpori Ukrajini in se ne bo umaknila pred agresorskimi dejanji, ki ogrožajo temelje demokratičnega in miroljubnega sveta.

Ukrajini bomo stali ob strani, dokler bo treba!

Zvočni posnetek izjave je na voljo TUKAJ.

PREBERITE ŠE

PREDLAGAJTE DONIRAJTE VČLANITE SE