V oddaji Studio city so poglede na polnjenje prazne proračunske vreče in delovanje slabe banke soočili predstavniki strank SMC, ZL in NSi, ki jo je zastopal vodja poslanske skupine Matej Tonin. Izpostavil je zlasti kolizijo interesov v primeru slabe banke in kot alternativo sedanji ureditvi predlagal vstop zasebnega kapitala, ki skrbel za to, da bi slabe terjatve kar najbolje unovčili in tako tudi državi zagotovili več dobička.
Prvi del pogovora je bil namenjen iskanju odgovora na vprašanje, kje dobiti 200 milijonov, ki jih bo konec letošnjega leta manjkalo v državnem proračunu. »Kot kaže se vlada ne bo trudila pri zmanjševanju javnih odhodkov. Popustila je sindikatom, odpovedala se je novemu davku na sladke pijače, predsednik vlade, pa pravi, da tudi uvedba davka na izpuste na CO 2 in davka za energetsko potratna podjetja še ni potrjena. Če ta dejstva povežemo, potem lahko sklepamo, da se bo vlada za dodatna proračunska sredstva zadolževala,« je situacijo opisal Tonin.
Obstajajo želje, da bi na slabo banko prenesli tudi dobre kredite
V zvezi s slabo banko je Tonin opozoril, da pozivi k zamenjavi vodstva te institucije verjetno niso naključni, saj bi bilo marsikomu v interesu, da bi se kredita znebil s prenosom na slabo banko, čeprav je ta kredit zmožen normalno odplačevati. »Zgodbo slabe banke je treba gledati širše. Dejstvo je, da se trenutno na slabo banko prenašajo slabi krediti s slovenskih bank. Pri tem pa prihaja do želja, da bi se na to slabo banko prenesli tudi krediti, ki bi jih bilo sicer mogoče odplačati po normalni poti, a je seveda ceneje, če bi jih plačala država preko slabe banke,« je dejal vodja poslanske skupine NSi in dodal, da vidi problematiziranje visokih plač vodilnih v slabi banki v luči pritiska lobijev, da bi vodstvo ustreglo omenjenim željam posameznikov.
V zvezi z nadzorom v slabi banki pa je Matej Tonin pojasnil: »Problem slovenske slabe banke je, da je v sto odstotni državni lasti, kar pomeni, da je potrebno za vsak prenos kredita soglasje države. Rešitev vidim v tem, da bi slabo banko dali v zasebno last. Če nekdo meni, da lahko s slabimi terjatvami ustvarja dobiček, potem naj se s tem poslom ukvarja. Drugod po Evropi je kar nekaj primerov, ko so bile slabe banke ustanovljene z večinskim zasebnim vložkom in njihov interes je bil, da bi za slabe terjatve čim več iztržili.«
Oddajo si lahko v celoti ogledate TUKAJ (pogovor z gosti se začne pri 2. minuti in 50. sekundah posnetka).